Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu je v prvem delu prikazano načrtovanje kolesarske infrastrukture. V drugem delu teoretičnim izhodiščem sledi praktični primer načrtovanja kolesarske povezave med Celjem in Laškim. V teoretičnem delu so predstavljeni pravne podlage z zakonodajo in strokovna priporočila za načrtovanje kolesarske infrastrukture. V praktičnem delu sledita analiza in načrtovanje na primeru G17, ki poteka na odseku med Celjem in Laškim. Ta kolesarska povezava bo pomembno vplivala na kolesarje, ki se dnevno vozijo med Celjem in Laškim, turiste, ki bodo lahko brez večjih naporov prikolesarili v Laško, ter obiskovalce Thermane, ki imajo v mestu pomembno turistično vlogo. Najprej so predstavljene značilnosti območja, zasnovanih devet odsekov in predstavljeni tehnični podatki. Vedeti moramo, da ima pomembno vlogo omenjene kolesarske poti izgradnja mreže kolesarskih poti, katere osnovni cilj je povezati vseh 31 občin celjske regije ter skupaj z ostalimi regijami povezati Avstrijo in Hrvaško, preko Slovenije. Na koncu sledi primerjalna analiza možnih poti na dveh odsekih.
Ključne besede: načrtovanje kolesarske infrastrukture, državna kolesarska povezava, odsek Celje–Laško
Objavljeno v DKUM: 17.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (3,70 MB)

Ključne besede: policija, preventiva, prireditve, PP Laško
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 168; Prenosov: 6
Celotno besedilo (225,24 KB)

Opis: Zgodbarjenje je v sodobnem tržnem okolju zaradi vseh svojih prednosti in zmožnosti vplivanja na čustva vedno bolj nepogrešljivo komunikacijsko orodje, ki se v podjetjih lahko uporablja na različnih področjih. Uporabo zgodbarjenja v vsakodnevni poslovni praksi v okviru trženja blagovne znamke ter komuniciranja opisujemo v prvem – teoretičnem – delu diplomskega dela, kjer prav tako opredeljujemo celoten proces zgodbarjenja – od ustvarjanja zgodbe do njenega posredovanja preko tradicionalnih in digitalnih marketinških komunikacijskih kanalov. V empiričnem delu opisujemo uporabo zgodbarjenja na primeru festivala Pivo in cvetje, ki ga organizira Pivovarna Laško. Na podlagi podatkov, pridobljenih iz internih virov podjetja, ugotavljamo, da je zgodbarjenje pomembno komunikacijsko orodje, ki se med drugim uporablja za grajenje blagovne znamke, saj sta festival in znamka Laško med seboj močno povezana. Zaradi te povezanosti zgodba festivala Pivo in cvetje odraža vrednote blagovne znamke in tako deluje v skladu s konceptom Doživi Laško, sprejmi izziv. Njeno oblikovanje poteka ob upoštevanju poslovnega modela podjetja, različnih omejitev, tveganj in v skladu s konceptom blagovne znamke, namen pa je z njo doseči najvišje reakcije, ki se merijo v okviru interne lestvice kreativnosti. Z analizo podatkov interne raziskave podjetja ugotavljamo, da ima zgodbarjenje velik vpliv na udeležbo na festivalu, pa tudi na njegovo prepoznavnost in prepoznavnost znamke Laško.
Ključne besede: zgodbarjenje, zgodba, Pivo in cvetje, Laško, festival
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 330; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,63 MB)

Opis: Magistrska naloga obravnava plemiško rodbino Auersperg, ki jo na podlagi izvornega gradu Turjak na Kranjskem istovetimo z nazivom Turjaški. Gre namreč za plemiško rodbino, ki je prehodila dolgo pot ter s tem postala na slovenskem prostoru ena izmed najstarejših ter hkrati tudi najvplivnejših plemiških rodbin. Rodbina Turjaških oziroma rodbina Auerspergov najverjetneje izvira iz Bavarske oziroma Švabske, od koder pa je v 12. ali morda celo v 11. stoletju prišla na Kranjsko. Tako kot druge številne visoke plemiške družine je tudi rodbino Auerspergov v naše kraje privlačilo prav neizkoriščeno ozemlje, možnost vzpona ter s tem hkrati tudi povezana možnost bogatenja. Prvi, v virih izpričani Turjačan kljub vsemu ostaja Engelbert I., ki je omenjen leta 1162, in šele od takrat so Turjačani postali predmet znanstvenega zgodovinskega raziskovanja. V listinah se Engelbert I. pojavlja kot priča in to vedno na zelo visokem mestu, kar nam govori o njegovem velikem ugledu. V prvi listini, torej v listini iz leta 1162, je Engelbert I. omenjen kot svobodnjak, kot priča pa stoji takoj za svobodnimi gospodi Vovbrškimi. V turjaški rodbini je v sredini 13. stoletja prišlo do preloma. Tako osebe, ki so se pojavljale v listinah od takrat dalje, niso več pripadale višjemu plemstvu, temveč so izgubile visok družbeni položaj. Auerspergi so tako postali nesvobodni ministeriali ter se s tem spustili po plemiški hierarhični lestvici navzdol. Vendar kljub temu gre verjetno za rodbinsko povezavo med obema vejama. Novi rod je kljub vsemu od starega podedoval ime, grb ter nekaj posesti. Kljub padcu po plemiški hierarhični lestvici je rodbina Auersperg pokazala veliko sposobnost prilagajanja, saj se je v sporih za oblast vedno znala postaviti ter izbrati pravo stran. Najprej so bili trdno povezani s Spanheimi, od leta 1335 pa so se postavili na stran Habsburžanov. Pod njihovim okriljem so Turjaški tako počasi začeli prevzemati pomembne službe. Na podlagi tega se Turjaški niso dvignili samo politično, temveč tudi gospodarsko. Spretno so izkoriščali deželne gospode, ki so jim v zameno za zvestobo podeljevali različne fevde. Po drugi strani pa so se tudi pametno poročali. Kaj kmalu so Turjaškim zaradi njihove pametne politike kranjske deželne meje postale pretesne. Zato so se pričeli ozirati onkraj meja, kaj kmalu tudi na vzhod, in sicer na ozemlje Štajerske. V drugi polovici 14. stoletja so tako Turjaški pričeli iskati zveze oziroma partnerje izven meja Kranjske. Rodbino Turjaških je spremljal velik blagoslov, ki se je kazal v obliki številnih moških potomcev in prav ti moški člani glavne ter šumberške veje ter njihovi potomci so si neveste iskali predvsem na štajerskem prostoru. Janez I. Turjaški se je tako v drugo pametno poročil z Ano s Kacenštajna, blizu Šoštanja. Na podlagi te zveze je v turjaško rodbino prišlo ime Dipold, kakor je bilo ime sinu Janeza I. Turjaškega ter Ane. Pomembnejša od pridobitve družinskega imena Kacenštajnskih je bila pridobitev kacenštajnske dediščine, ki je Turjaškim kot sorodnikom pripadala v prvi polovici 15. stoletja. Očetovo tradicijo glede izbire štajerskih nevest je nadaljeval tudi njegov sin Dipold Turjaški, ki si je za svojo ženo izbral Uršolo z Lihteneka. Dipoldova sinova Volker in Engelhard sta prav tako kot njun dedek ter oče poiskala partnerici na Štajerskem. Dipoldov sin Volker je namreč za svojo ženo izbral Barbaro, doma iz Viltuša, njegov drugi sin Engelhard pa Sholastiko s Kunšperka. Po smrti Erazma Viltuškega, ki je bil Barbarin brat ter hkrati tudi Volkerjev svak, so leta 1471 viltuško dediščino podedovali dediči Volkerja Turjaškega. Po smrti strica Erazma Viltuškega sta si viltuško dediščino namreč razdelila njegova nečaka Viljem in Jurij Turjaški. Poleg navedene dediščine je v dediščino spadala tudi polovica gradu Gromperk pri Slovenski Bistrici. Pod Viljemovo štajersko posest je med drugim sodil tudi Rogatec pri Rogaški Slatini. V Rogatcu je Viljem med leti 1475 in 1478 opravljal funkcijo oskrbnika.
Ključne besede: rodbina Auersperg, Turjaški, slovenska Štajerska, Janez I. Turjaški, Dipold Turjaški, Volker Turjaški, Engelhard Turjaški, Viljem Turjaški, Jurij Turjaški, Janez Turjaški, Volf Engelbert Turjaški, kacenštajnska dediščina, viltuška dediščina, grad Gromperk, Rogatec pri Rogaški Slatini, gospostvo Podsreda, gospostvo Laško, Štatenberg z bližnjim gospostvom Kebelj, dvor Betnava.
Objavljeno v DKUM: 14.04.2022; Ogledov: 1262; Prenosov: 52
Celotno besedilo (2,91 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava turistično dejavnost v Sloveniji, predvsem na ravni lokalne turistične destinacije, ki je v našem primeru občina Laško. V procesu analiziranja destinacije »Laško – sotočje dobrega« smo se osredotočili na turistične ponudnike in specifiko destinacijskega povezovanja in sodelovanja. Rezultati so pokazali, kako pomemben je dejavnik turizma za občino Laško, predvsem glede nadaljnjega razvoja (prisotnost potencialov) ter pozicioniranja na trgu kot trajnostne (zelene) destinacije, ki privablja kvalitetne goste (gostje, ki podpirajo trajnostne oblike turizma, ne obremenjujejo lokalnega okolja, zahtevajo avtentično storitev itd.). V sklopu terenske raziskave smo ugotovili, da je povezovanje med ponudniki in ustvarjalci lokalne politike (občino) oz. destinacijsko organizacijo (STIK) v povprečju slabo. Skoraj polovica ponudnikov meni, da je STIK slab poslovni partner, sploh do manjših ponudnikov. Na drugi strani pa je povezovanje in sodelovanje med ponudnikov dobro, a obstaja še veliko potenciala za razvoj. Sklepamo, da je turizem prihodnost občine Laško, saj ima vse potenciale in možnosti za razvoj ponudbe, ki jih določajo sodobni trendi turistične dejavnosti. Destinacijsko povezovanje predstavlja v sedanjosti še priložnost, ob nepravilnem in ne turističnem delovanju deležnikov destinacije (občina, ponudniki, lokalne skupnosti itd.) pa bo postalo slabost ali celo nevarnost.
Ključne besede: Turizem, občina Laško, destinacija, turistični ponudniki, povezovanje.
Objavljeno v DKUM: 16.05.2019; Ogledov: 1484; Prenosov: 169
Celotno besedilo (822,48 KB)