1. Model ocenjevanja in razvrščanja delovnih mest starejših zaposlenih glede na ergonomske okvire obremenitve sluhaAlbin Kotnik, 2024, magistrsko delo Opis: Na trgu dela je prisotnih vedno več starejših zaposlenih, ki predstavljajo demografsko skupino, ki je še posebej občutljiva na težave s sluhom. Hrup na delovnem mestu predstavlja resen problem, saj lahko negativno vpliva na zdravje in dobro počutje zaposlenih. Nepravilno prilagojena delovna mesta za starejše zaposlene predstavljajo ergonomsko tveganje, ki lahko vodi v dolgotrajne posledice za zaposlenega. Na trgu dela je vedno več starejših zaposlenih, ki imajo dokazano naglušnost zaradi različnih dejavnikov, kar dodatno vpliva na njihovo občutljivost povezano s hrupom. Organizacije in podjetja morajo biti iz tega vidika še posebej pozorna pri oblikovanju delovnih mest za starejše zaposlene.
Namen magistrskega dela je bil oblikovati model ocenjevanja delovnih mest iz vidika starejših zaposlenih, ki bo omogočil delodajalcem in strokovnjakom za ergonomijo v podjetjih boljše razumevanje in upoštevanje specifičnih potreb starejših zaposlenih pri oblikovanju delovnih mest. Proučili smo znanstveno in strokovno literaturo s področja starejših zaposlenih, hrupa na delovnem mestu, sluha in slušnih aparatov. S pomočjo ankete in meritev slušnih sposobnosti anketirancev smo analizirali podatke, upoštevajoč ergonomske dejavnike, kot so hrup, frekvenca zvoka, izpostavljenost hrupu, ter druge relevantne spremenljivke.
Rezultati magistrske naloge bodo lahko koristili tako delodajalcem, ter raziskovalcem na področju ergonomije in varnosti pri delu, saj bodo pripomogli k boljšemu razumevanju in razvoju prilagojenih delovnih mest za starejše zaposlene ter izboljšali kakovost življenja in delovno učinkovitost zaposlenih.
Ključne besede: Hrup, sluh, starejši zaposleni, delovna mesta, podjetje
Objavljeno v DKUM: 18.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (2,60 MB) |
2. Analiza obremenjenosti policistov na območju policijske uprave Celje v obdobju od leta 1995 do leta 2005Matjaž Pristovnik, Vinko Gorenak, 2007, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, delovna obremenitev, zasedena delovna mesta, sistematizacija, motivacija za delo, kazniva dejanja, prometne nesreče, kršitve javnega reda in miru, policijske uprave, statistika
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 293; Prenosov: 12
Celotno besedilo (837,06 KB) |
3. Spolno nadlegovanje na delovnem mestu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAida Bajra, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je obravnavan resen problem spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, kjer se lahko kadarkoli srečujejo zaposleni. Tako lahko na delovnem mestu postanemo žrtev fizičnega, spolnega in tudi psihičnega nasilja. Največkrat so žrtve nasilja predvsem mlade ženske, ki se ne zavedajo dela in vodstvene funkcije na delovnem mestu. Slabo vzdušje na delovnem mestu lahko privede do negativnih posledic, kjer lahko travmatične izkušnje povzročijo hude telesne, mentalne in psihosomatske posledice. Zanimalo nas je tudi, kateri so vzroki in dejavniki, ki vplivajo na spolno nadlegovanje, ter katere so posledice takoj po spolnem napadu in kasneje. Izvedeno je bilo nekaj raziskav o spolnemu nadlegovanju v Sloveniji, kjer je bilo ugotovljeno, da je ena izmed osmih žensk in eden izmed štirinajstih moških že doživelo spolno nadlegovanje. Med pomembnejšimi ugotovitvami je bila ta , da je vsaka tretja ženska žrtev verbalnega spolnega nadlegovanja in vsaka šesta žrtev fizičnega spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. Najpogostejši storilci so bili sodelavci, tem sledijo neposredno nadrejeni in zaposleni na vodstvenih pozicijah. Rezultati analize, kjer je sodelovalo 823 zaposlenih so pokazale, da je bilo v zadnjih šestih mesecih 10,4 % zaposlenih izpostavljenih spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu, 18, 8 % pa jih je bilo priča pri spolnemu nadlegovanju.
Delodajalci se morejo zavzemati za zaposlene in jih seznaniti s podano izjavo in podpisanim Dogovorom o preprečevanju nadlegovanja in nasilja na delovnem mestu ter tekoče spremljati kvaliteto organizacije dela in načina vodenja dela. Za ugotavljanje in odpravo negativnih nadlegovanja in nasilja na delovnem mestu, delodajalec sprejme splošni akt in v soglasju z delavskimi predstavniki določi pooblaščenca za sprejem prijav nadlegovanja. Ti predstavniki se zavzemajo, da bodo trajno spodbujali sodelavce h kolegialnemu vedenju na vseh organizacijskih ravneh družbe in da bodo trajno informirali sodelavce o oblikah in posledicah nadlegovanja in nasilja na delovnem mestu.
Veliko držav po svetu ima urejen sistem glede spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. V Sloveniji imajo ključno vlogo pri preprečevanju spolnega nadlegovanja sprejeti pravni akti. Ti akti so Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o javnih uslužbencev, Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja.
Ključne besede: spolno nadlegovanje, žrtve nasilja, ženske, delovna mesta, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.11.2023; Ogledov: 541; Prenosov: 93
Celotno besedilo (887,59 KB) |
4. Ravnanje s starejšimi zaposlenimiDiana Šarh, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo temelji na temi o ravnanju s starejšimi zaposlenimi in o pristopu ravnanja s starejšimi zaposlenimi v podjetju X. To temo smo izbrali na podlagi vse večjega poudarjanja problema staranja prebivalstva, ki se ga še marsikdo ne zaveda. Pomembno je, da se že kot posamezniki in družba začnemo zavedati problema staranja prebivalstva in s tem spremenimo pogled na staranje, kar pa bo pripomoglo k boljši družbi in sprejetju pomembnih ukrepov, brez katerih v prihodnosti družba in gospodarstvo ne bosta mogla delovati.
Problem staranja prebivalstva predstavlja vse večje izzive, tako za posameznike in celotno družbo, kakor tudi podjetja. Mnoga, predvsem večja podjetja, se problema že zavedajo in vpeljujejo programe za ravnanje s starejšimi zaposlenimi. Medtem, ko se manjša podjetja, v katerih pogosto nimajo formiranega oddelka za ravnanje s človeškimi viri, problema še ne zavedajo. V prihodnosti se bo začelo upokojevati vse več ljudi, ki se daj predstavljajo večji del delovne sile, hkrati pa bo skupaj z njihovo upokojitvijo iz podjetja odšlo tudi neprecenljivo znanje in izkušnje, ki so si jih zaposleni nabrali skozi leta dela v različnih organizacijah. Podjetja bodo tako izgubila visoko kvalificiran kader, ki ga mlajši zaposleni ne bodo mogli zlahka nadomestiti, zato je pomembno, da že danes začnejo vlagati v starajoče se zaposlene in s tem podaljševati njihovo delovno aktivnost.
V sklopu managementa človeških virov se je razvilo ravnanje s starejšimi zaposlenimi, kot posebne skupine zaposlenih, za katero so podjetja začela uvajati določene ukrepe z namenom vzdrževanja delovne sposobnosti in ostajanja na delovnem mestu dlje, namesto predčasnega upokojevanja. V to skupino po ZDR uvrščamo zaposlene, starejše od 55 let, ki so praviloma upravičeni še do nekaterih drugih ugodnosti, ki jih določa zakonodaja. Pogled na starejše zaposlene se razlikuje od posameznika do posameznika in podjetja do podjetja. Nekatera podjetja se zavedajo koristi starejših zaposlenih, ki jih le ti prinašajo za podjetje, medtem, ko imajo druga podjetja negativne percepcije glede zaposlovanja starejših in se zato temu bolj kot ne izogibajo in zaposlujejo pretežno mlajše zaposlene, ali pa celo določijo zgornjo zaposlitveno mejo.
Pomembno je, da na delovnem mestu uvedemo določene ukrepe, namenjene starejšim zaposlenim, zato da bodo lahko še naprej ohranjali boljšo delovno produktivnost in ohranjali zdravje na delovnem mestu vse do svoje upokojitve. Med ukrepi izpostavljamo različne oblike medgeneracijskega sodelovanja, katere omogočajo, da se znanje in izkušnje starejših zaposlenih prenesejo tudi na mlajše generacije. Med ukrepe lahko štejemo tudi različne prilagoditve delovnega mesta starejšim, varovanje in promocijo zdravja zaposlenih, motiviranje zaposlenih ter možnosti razvoja in izobraževanja.
V drugem, aplikativnem delu smo preučili model ravnanja s starejšimi zaposlenimi v podjetju X. Svoja raziskovalna vprašanja smo razdelili v več delov, po posameznih aktivnostih, ki jih podjetja lahko izvajajo v sklopu ravnanja s starejšimi zaposlenimi. Najprej smo preučili, kakšne pristope izvaja podjetje v sklopu managementa človeških virov. Nato pa smo se navezali na posamezne aktivnosti ravnanja s starejšimi zaposlenimi. To so zaposlovanje starejših zaposlenih, varnost in zdravje na delovnem mestu, ureditev delovnega okolje in prilagoditve delovnega mesta starejšim zaposlenim, izobraževanje in usposabljanje, prilagoditve delovnega časa, motiviranje starejših zaposlenih, prenos znanja na mlajše zaposlene, ocenjevanje uspešnosti ter na koncu še druge ugodnosti, ki jih v podjetju uživajo starejši zaposleni. Podjetje se zaveda pomembnosti ravnanja s starejšimi zaposlenimi, vendar še za to nima posebej izoblikovanih pristopov.
Ključne besede: management človeških virov, ravnanje s starejšimi zaposlenimi, staranje prebivalstva, starejši zaposleni, prilagoditve delovnega mesta, delovna sposobnost
Objavljeno v DKUM: 21.03.2022; Ogledov: 2090; Prenosov: 251
Celotno besedilo (759,53 KB) |
5. Digitalizacija in avtomatizacija procesov in postopkov v podjetju ajm : diplomsko deloOskar Lah, 2021, diplomsko delo Opis: Glavna tema diplomskega dela je digitalizacija in avtomatizacija procesov in postopkov v podjetju AJM. Osredotočili smo se na proces digitalizacije in jo opredelili z vidika ključnih področjih digitalne transformacije v skladu s smernicami Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenija, in sicer: (1) izkušnja kupca, ki se nanaša na celovito upravljanje odnosov z kupci skozi celotni prodajni proces; (2) podatkovna strategija podjetja, ki se nanaša na podatkovne baze, njihov izvor, zbiranje in dostop do podatkov ter analiziranje; (3) procesi in digitalne rešitve za podporo poslovanja; (4) sprememba poslovnega modela ter razvoj novih produktov in storitev. Opredelili smo (4) strategijo razvoja digitalnih kadrov in digitalnih delovnih mest, zaradi katerih je možno razvijati digitalne zmogljivosti podjetja, ter s tem vzpostavitev (5) digitalne kulture, ki je potrebna za izvajanje projektov digitalne preobrazbe. Spremembe smo opisali tudi z vidika (6) kibernetske varnosti in opredelili (7) industrijo 4.0, v skladu s katero je izvedena digitalna transformacija podjetja.
Ugotavljamo, da se je družba AJM celovito lotila projekta digitalizacije oz. digitalne transformacije z novimi digitalnimi rešitvami in nadgradnjo obstoječih rešitev kot je opisano v sami nalogi. Družba si je jasno zastavila cilje transformacije ter aktivnosti za izvedbo projekta. V spremembe izvajanja poslovnih procesov, ki so predmet digitalne transformacije so zajete vse temeljne poslovne funkcije v podjetju: vodstvena funkcija, prodajna funkcija (vključujoč terensko delo), razvoj in tehnologija, proizvodna funkcija, skladiščna funkcija in spremljava poslovanja (poslovna analitika). Po zaključku projekta bo poslovni model družbe AJM nadgrajen tako, da se bo bistveno izboljšala izkušnja kupca skozi celotni prodajni proces (od prvega stika s podjetjem, naročila, izvedbe do montaže izdelka), prav tako pa se bo na osnovi uvedenih rešitev povečala inovativnost zaposlenih za razvoj novih proizvodov in nadgradnjo storitev v prodajnem procesu (meritve, montaža).
Ključne besede: digitalna transformacija, izkušnja kupca, poslovni procesi, digitalne rešitve, digitalna delovna mesta, industrija 4.0.
Objavljeno v DKUM: 13.10.2021; Ogledov: 1255; Prenosov: 183
Celotno besedilo (2,05 MB) |
6. Zasnova montažne linije za montažo vakuumskih sesalcev v podjetju 5R Duravar : diplomsko deloMatic Založnik, 2021, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil zasnovati montažno linijo za montažo vakuumskih sesalcev, ki bi bila čim enostavnejša ter cenovno ugodna. Oblikovali smo delovna mesta, ki se izvajajo v štirih taktih, na vsakem taktu pa se bo izvajalo točno določeno delo. Vsako montažno delovno mesto je opremljeno z orodjem in delovnimi pripravami, ki ga določeno delovno mesto zahteva. Montažno linijo smo optimizirali tako, da je maksimalno izkoriščena. Proučili smo najpomembnejše značilnosti montažne linije ter rešili probleme, ki so predstavljali največje ovire pri postopku montaže.
Ključne besede: montaža, montažna linija, optimizacija, montažna delovna mesta, vakuumski sesalci
Objavljeno v DKUM: 05.10.2021; Ogledov: 1060; Prenosov: 5
Celotno besedilo (888,14 KB) |
7. Vpliv avtomatizacije na delovna mesta in izobraževanjeMelita Pašagić, 2021, diplomsko delo Opis: Današnja uspešnost organizacij temelji ne le na ljudeh, ampak tudi na uporabi avtomatiziranih sistemov in praktično na tehnologiji v celoti. Pravzaprav je svet danes na splošno močno obremenjen z vsakodnevno uporabo tehnologije, ki jo hkrati tudi obožujemo. Hiter tempo in bolj napredna tehnologija lahko izredno vplivata na kakovost dela, izobraževanja in življenja nasploh.
Diplomsko delo govori o avtomatizaciji in njenem vplivu na delovna mesta ter izobraževanje. Razdeljeno je na dva dela, in sicer na teoretični in empirični del.
Teoretični del vsebuje tri sklope. Prvi sklop govori o pojmu avtomatizacije, razlogih za avtomatizacijo, začetku in prihodnosti avtomatizacije, medtem ko drugi sklop predstavlja avtomatizacijo na delovnih mestih in kako lahko ta vpliva na delovni proces. V tretjem sklopu smo pa z avtomatizacijo in izobraževanjem predstavili možne spremembe, ki se lahko uresničijo in potencialno spremenijo sam izobraževalni sistem.
Empirični del predstavlja raziskavo. Za zbiranje podatkov v okviru raziskave o vplivu avtomatizacije na delovna mesta in izobraževanje smo uporabili anketni vprašalnik. Namen raziskave pa je bil ugotoviti mnenje posameznikov o vplivu avtomatizacije na delovna mesta in izobraževanje.
Ključne besede: avtomatizacija, delovna mesta, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 08.06.2021; Ogledov: 939; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,42 MB) |
8. Trpinčenje na delovnem mestu na upravnih enotah v Sloveniji : magistrsko deloPetra Divjak, 2020, magistrsko delo Opis: O trpinčenju na delovnem mestu se v zadnjem času veliko govori in piše. Na področju trpinčenja je bilo izvedenih že nekaj raziskav, katerih izsledki kažejo, da je trpinčenje prisotno v različnih organizacijah. Pojem trpinčenje je v slovenski zakonodaji opredeljen kot vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. To pomeni, da trpinčenje ni enkratno dejanje, ampak gre za ponavljajoče se in sistematično ravnanje, ki je odvisno od neželenih vedenj na delovnem mestu in od delovnega okolja. Upravne enote imajo v zvezi s preprečevanjem trpinčenja na podlagi zakonodaje sprejeta ustrezna pravila in navodila. Za potrebe magistrskega dela je bila opravljena raziskovalna naloga. Namen raziskave je bil ugotoviti, katere oblike ravnanj zaposleni na upravnih enotah v Sloveniji zaznavajo kot sistematično nasilje na delovnem mestu, kako pogosto je trpinčenje na delovnem mestu med zaposlenimi, kdo nad zaposlenimi najpogosteje izvaja trpinčenje in kako trpinčenje na delovnem mestu vpliva na nezadovoljstvo z delom. Rezultati raziskave kažejo, da je trpinčenje prisotno, ni pa pogosto, da ga najpogosteje izvaja vodstveni kader in da obstaja povezanost med nezadovoljstvom z delom in prisotnostjo trpinčenja na delovnem mestu. Anketiranci menijo, da se trpinčenje najbolj izraža s kričanjem in zmerjanjem; odkritim spolnim nadlegovanjem; grožnjami s fizičnim nasiljem in sistematičnim nasiljem na delovnem mestu. Anketiranci pa so na delovnem mestu najpogosteje trpinčeni z obrekovanjem in širjenjem slabega mnenja o njih.
Ključne besede: magistrska dela, trpinčenje, upravna enota, zakonodaja, sodna praksa, delovna mesta
Objavljeno v DKUM: 22.12.2020; Ogledov: 1241; Prenosov: 174
Celotno besedilo (1,30 MB) |
9. Vodenje evidenc izvajalcev v medicinskih laboratorijih področja medicinske biokemijeSanja Veindorfer, 2020, magistrsko delo Opis: Povzetek
Izhodišče: V laboratoriju so zaposleni laboratorijski delavci z različno stopnjo izobrazbe in različnih poklicev. Za zaposlene na področju laboratorijske medicine se vodita dva registra, to sta Register izvajalcev laboratorijske medicine pri Zbornici laboratorijske medicine Slovenije (ZLMS), za katerega ima ZLMS javna pooblastila in Register izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu (RIZDDZ) pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Namen: Namen raziskave je bil pridobiti čim bolj realne podatke o osebju v medicinskih laboratorijih, ki so bili pregledani in imajo izdana dovoljenja za delo Ministrstva za zdravje na področju medicinske biokemije.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatki so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom. Analiza je bila narejena s pomočjo programa Survey Monkey in Microsoft Office Excell.
Rezultati: Iz raziskave smo ugotovili, da po številu največ medicinskih laboratorijev deluje v osrednjeslovenski statistični regiji na primarnem nivoju zdravstva. Največ laboratorijskih delavcev ima srednješolsko izobrazbo in prav tako opravlja največ laboratorijskih delavcev poklic laboratorijski tehnik. Med empiričnimi vrednostmi in vrednostmi pridobljenih iz Statistične pisarne NIJZ obstaja linearna povezanost, vendar pa obstaja velika razlika v številu zaposlenih glede na poklic.
Diskusija in zaključek: V Sloveniji imamo relativno veliko medicinskih laboratorijev, v katerih so zaposleni laboratorijski delavci različnih stopenj izobrazbe in različnih poklicev, vendar večina laboratorijev ni zadovoljno s številom zaposlenih in njihovo izobrazbeno strukturo. Potrebne so spremembe v sistematizaciji delovnih mest v laboratoriju. Prav tako ne obstaja nobena baza podatkov, s katero bi lahko pridobili podatke in vodili število in strukturo vseh laboratorijskih delavcev. Potrebno je urediti ustrezen šifrant in vpisovanje vseh laboratorijskih delavcev.
Ključne besede: medicinski laboratorij, medicinska biokemija, laboratorijski delavci, delovna mesta v medicinskem laboratoriju, registri izvajalcev laboratorijske medicine
Objavljeno v DKUM: 24.07.2020; Ogledov: 1039; Prenosov: 95
Celotno besedilo (1,05 MB) |
10. Diskriminacija žensk nekoč in danes : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloIris Magdalenič, 2017, diplomsko delo Opis: Diskriminacija žensk je še vedno prisotna na mnogih področjih družbene, gospodarske in zasebne sfere. Pričakovali bi, da se v 21. stoletju ne bomo več srečevali s to problematiko, toda ženske so še vedno pogosteje od moških diskriminirane tako doma kot v službi. Diplomska naloga povzema ugotovitve različnih avtorjev in analizo statističnih podatkov.
Ugotovili smo, da so bile ženske v preteklosti diskriminirane najprej doma, kasneje pa tudi na delovnem mestu. Bile so v podrejenem položaju, brez vsake podpore, neenak obravnavane in tudi v družbi niso imele enakih možnostih. Že sama beseda diskriminacija pove, da je to neko dejanje, ki posameznika spravlja v manj ugoden položaj, zato ima tudi beseda veliko vlogo za ženski spol. Ženske pravice so se skozi čas neprestano razvijale in izboljševale – nekoč »bitja brez volilne pravice« se lahko danes enakovredno kosamo z moškimi, čeprav je na nekaterih področjih še čutiti njihovo dominantnost, saj so še vedno bolje plačani za enako opravljeno delo. Dandanes je kar nekaj žensk zaposlenih v precej moških poklicih, kot sta policija in vojska.
Na podlagi ugotovitev predlagamo dve izboljšavi na področju diskriminacije žensk. Večji poudarek bi moralo dobiti področje zakonodaje, predvsem predlagati strožje kazni, potrebno pa bi bilo tudi ozaveščati vse ljudi, kaj se dogaja na področju diskriminacije žensk. Da so ženske v večji meri diskriminirane kot moški, je splošno znano, zato je treba tudi splošno javnost podučiti, kako se spopasti z žrtvijo diskriminacije in ji nuditi pomoč.
Ključne besede: ženske, pravice žensk, položaj žensk, enakost med spoloma, diskriminacija, delovna mesta, družba, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.11.2017; Ogledov: 4058; Prenosov: 587
Celotno besedilo (1,11 MB) |
