| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 118
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba temperaturnega regulatorja z vgrajeno umetno inteligenco v industrijskih aplikacijah
Žiga Videmšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava delovanje temperaturnega regulatorja z vgrajeno umetno inteligenco NX-TC2405 podjetja OMRON na laboratorijskem vetrovniku. Spoznavanja temperaturnega regulatorja smo se lotili tako, da smo si zamislili laboratorijski vetrovnik z dvema segmentoma, v vsakem ima temperaturno tipalo povezano na temperaturni regulator. Delo opisuje postopek merjenja različnih načinov regulacije s temperaturnim regulatorjem na laboratorijskem vetrovniku in zaprtozančno vodenje procesov, in sicer z dvopoložajno regulacijo, PID-regulacijo, regulacijo 2-PID in prilagodljivim nadzorom ter samodejnim uglaševanjem, ki ju ponuja podjetje OMRON. Izdelavo diplomskega dela je omogočilo podjetje MIEL Elektronika, d. o. o., ki je nudilo vso podporo pri izdelavi sistema.
Ključne besede: temperaturni regulator, programirljivi logični krmilnik – PLK, umetna inteligenca, samonastavljivi regulatorji
Objavljeno: 26.03.2021; Ogledov: 130; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

2.
Implementacija lastnega zaprto-zančnega vodenja elektromehanske osi s krmilnikom Beckhoff
Gašper Štolfa, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljeno vodenje linearne elektromehanske osi z uporabo lastno razvitega položajnega regulatorja. Servomotor na linearni osi je krmiljen z Beckhoff krmilnikom, za katerega program smo zasnovali v programskem vmesniku TwinCAT 3. Primarni cilj magistrske naloge je bil zamenjava položajnega regulatorja, vsebovanega v TwinCAT 3 modulu »NC Axis« z lastnim položajnim regulatorjem, s čimer smo pridobili možnost razvoja in uporabe najrazličnejših tipov položajnih regulatorjev. Slednje smo načrtovali v orodju MATLAB/SIMULINK, iz katerega smo nato generirali kodo za programski vmesnik TwinCAT 3. Generirano kodo smo uvozili v programski vmesnik in jo uporabili v programu za zaprto-zančno vodenje osi. Po zaključeni implementaciji smo preverili pravilnost delovanja kode s primerjavo odzivov med lastnim položajnim regulatorjem in položajnim regulatorjem, vsebovanim v »NC Axis«.
Ključne besede: Beckhoff, TwinCAT 3, elektromehanska os, položajno vodenje, regulator
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 96; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (4,51 MB)

3.
Omrežno nelinearno vodenje sistema zračne levitacije
Jure Ivartnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Zaključno delo opisuje regulacijo plovca v sistemu zračne levitacije z izvedbo dveh različnih regulacijskih algoritmov na oddaljenem računalniku ter vplive mrežnega vodenja na izvedbo regulatorja. Vsebina naloge zajema opis komponent zračne levitacije, matematično modeliranje, izvedbo simulacije s programskim paketom Matlab/Simulink, implementacijo PID-regulatorja in regulatorja na osnovi drsnega režima. Delo vključuje primerjavo vodenja v mrežnem in nemrežnem načinu zaprtozančnega vodenja. Cilj naloge je načrtati regulatorja tako, da bosta zmožna voditi sistem preko UDP-komunikacijskega protokola z zakasnitvami.
Ključne besede: Sistem zračne levitacije, UDP-komunikacija, mikrokrmilnik, nelinearni regulator.
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 86; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (4,32 MB)

4.
Zaprto-Zančna regulacija vrtilne hitrosti asinhronskega elektromotorja s krmilnikom in frekvenčnim pretvornikom
Daniel Levanič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena regulacija asinhronskega motorja s pomočjo frekvenčnega pretvornika v povezavi s programirljivim logičnim krmilnikom. Pojasnjena je uporaba, delovanje programirljivega logičnega krmilnika Siemens S7-1200 ter frekvenčnega pretvornika Omron 3G3MX2. Predstavljeno je programiranje logičnega krmilnika ter frekvenčnega pretvornika. Opisane so osnove PID regulacije ter nastavitev PID parametrov po Ziegler/Nichols metodi.
Ključne besede: Avtomatizacija, frekvenčni pretvornik, programirljivi logični krmilnik, regulacija vrtilne hitrosti, PID regulator.
Objavljeno: 01.10.2020; Ogledov: 145; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

5.
Vodenje koncentracije solnega aerosola halogeneratorja
Matjaž Kovačič, 2019, magistrsko delo

Opis: Vsebina magistrskega dela zajema razvoj naprave za proizvajanje solnega aerosola, ki je namenjena za izvajanje haloterapije. Konstrukcija naprave, ki jo je bilo treba narediti iz ločenih segmentov, ki bodo enostavno snemljivi ter s tem omogočali čiščenje naprave po vsaki terapiji, je bila narejena s pomočjo 3D-modeliranja in 3D-tiska. Uporabljen je nov pristop merjenja solnih aerosolov, ki skupaj z brezžičnim modulom pošilja podatke na mikrokontrolno enoto halogeneratorja. Opravili smo meritve različnih nastavitev hitrosti vpihovanja aerosolov, s čimer smo pridobili dinamično obnašanje sistema, za katerega smo določili matematični model. Na podlagi odzivov smo načrtali PI-regulator, pri katerem smo za optimalno delovanje sistema v regulacijsko zanko vstavili neposredno vejo, t. i. feedforward branch. S tem smo dosegli uspešno regulacijo aerosolov, ker pa je razvoj naprave še v začetni fazi, so prisotne motnje v delovanju, ki bodo v prihodnosti odpravljene in optimizirane.
Ključne besede: halogenerator, haloterapija, solna soba, aerosol, zaprtozančni regulator
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 307; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

6.
Regulacija napetosti elektroenergetskega sistema s centralnim regulatorjem
Ana Kerbler, 2019, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrske naloge so bili obravnavani načini za regulacijo napetosti v elektroenergetskem omrežju. Poleg klasičnih rešitev za regulacijo napetosti (sinhronski generatorji, energetski transformatorji, kondenzatorji, tuljave …) se v elektroenergetskih omrežjih pojavljajo potrebe po kompenzacijskih napravah in regulacijskih shemah, ki omogočajo hitrejšo in koordinirano regulacijo napetosti. V nalogi so podrobneje raziskane klasične mehansko preklopne kompenzacijske naprave in naprave FACTS, ki omogočajo hitro regulacijo napetostnega nivoja. Glavni cilj magistrske naloge je razvoj algoritma avtomatskega centralnega napetostnega regulatorja, ki bo avtomatsko zagotavljal ustrezen napetostni nivo. Za testiranje izdelanega algoritma avtomatskega centralnega napetostnega regulatorja smo zgradili model elektroenergetskega sistema, ki smo ga poskušali čimbolj približati dejanskemu elektroenergetskemu sistemu Slovenije, in analizirali njegovo napetostno problematiko. Dobljeni simulacijski rezultati so pokazali učinkovitost in prednosti regulacije napetosti z avtomatskim centralnim napetostnim regulatorjem v kombinaciji s FACTS napravami.
Ključne besede: avtomatski centralni napetostni regulator, FACTS naprave, PSS SINCAL, regulacija napetostnega nivoja, elektroenergetski sistem, model omrežja
Objavljeno: 07.11.2019; Ogledov: 699; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)

7.
Razmnoževanje pokrovnih vrtnic z olesenelimi potaknjenci
Urška Kovše, 2019, diplomsko delo

Opis: V študijskem letu 2017/2018 smo proučevali razmnoževanje pokrovnih vrtnic z olesenelimi potaknjenci v zaščitenem prostoru. Namen diplomskega dela je bil proučiti vpliv različnih koncentracij (0 %, 0,1 %, 0,3 %) rastnega regulatorja indol 3-maslene kisline (IBA) na ukoreninjanje in morfološke lastnosti dveh sort pokrovnih vrtnic, in sicer 'The Fairy' in 'Rody'. Poskus smo izvedli v petih terminih v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Ugotovili smo, da se uspešnost koreninjenja z dodajanjem rastnega regulatorja spreminja glede na termin potikanja. Tretiranje potaknjencev z 0,1 % koncentracijo rastnega regulatorja je značilno vplivalo na večje število ukoreninjenih potaknjencev v prvem in četrtem terminu, večjo maso pa so potaknjenci imeli v drugem in tretjem terminu potikanja. Potaknjenci sorte 'The Fairy' so bolje korenili od sorte 'Rody', in sicer najbolje v tretjem terminu, pri katerem smo dosegli 68 % ukoreninjenost potaknjencev.
Ključne besede: razmnoževanje /pokrovne vrtnice /oleseneli potaknjenci / rastni regulator
Objavljeno: 28.10.2019; Ogledov: 435; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

8.
Regulacija vrtilne hitrosti elektromotorja s frekvenčnim pretvornikom omron mx2
Vito Podgoršek, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni vplivi na regulacijsko vrtilne hitrosti asinhronskega elektromotorja in frekvenčni pretvornik Omron MX2. Pojasnjena je uporaba, delovanje frekvenčnih pretvornikov in glavne značilnosti uporabljenega frekvenčnika 3G3MX2. Opisana je povezava frekvenčnika s sistemom in priključitev na računalnik. Na kratko je predstavljena programska oprema CX-Drive, ki služi za programiranje frekvenčnega pretvornika. Pojasnjena je teorija P, PI in PID regulatorjev in praktični izračun PID parametrov s pomočjo Ziegler/Nichols metode. Na koncu je opisan uporabljen sistem, ki obsega asinhroni elektromotor, inkrementalni dajalnik in frekvenčni pretvornik. Argumentirani so tudi vplivi na regulacijo vrtilne hitrosti elektromotorja.
Ključne besede: avtomatizacija, frekvenčni pretvornik, regulacija vrtilne hitrosti, PID regulator
Objavljeno: 16.09.2019; Ogledov: 434; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (4,46 MB)

9.
Risalni robot CNC
Tadej Udrih, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali z zahtevno izdelavo risalnega robota CNC in natančnostjo premika koračnega motorja v smer X in Y. Poglobili smo se v pravilne velikosti korakov koračnega motorja. Preverili smo možnost, ali je risalni robot, ki je izdelan iz poceni ali odpadnih materialov, lahko konkurenčen drugim podobnim napravam. Opisali smo vse pripadajoče dele in postopek celotne izgradnje risalnega robota CNC ter celoten postopek nastavitev in kako smo umerili velikost koraka. V zaključku so povzeti doseženi cilji.
Ključne besede: CNC, koračni motor, Arduino Uno, regulator A4988
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 721; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

10.
Primerjava različnih velikosti intravenskih kanil na sistemih za natančno gravitacijsko doziranje infuzije
Aleš Novak, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Infuzijski sistemi, ki temeljijo na gravitaciji, omogočajo nadzor nad odmerkom raztopine za infundiranje z uravnavanjem kapljic na minuto. S to posredno metodo, ki zahteva stalno opazovanje kapljanja v komori, je zelo težko dobiti natančno in stalno hitrost infuzije. Da bi ublažili to časovno omejitev, se lahko uporabi infuzijski sistem za natančno gravitacijsko doziranje. V diplomskem delu želimo v simuliranem okolju prikazati znanja in veščine, ki jih diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik potrebuje pri uporabi infuzijskega sistema za natančno gravitacijsko doziranje v povezavi z različnimi velikostmi intravenskih kanil. Raziskovalna metodologija in metode: Izvedena je bila in vitro eksperimentalna raziskava na podlagi kvantitativne metodologije, kjer smo v simuliranem okolju testirali infuzijske sisteme za natančno gravitacijsko doziranje v kombinaciji z različnimi velikostmi intravenskih kanil. Rezultati: Z ANOVA testom smo ugotovili statistično značilne razlike med velikostmi intravenskih kanil pri Leventon Dosi-Flow 20 (F(2,297) = 104,754, p < 0,001), B. Braun Exadrop (F(2,297) = 82,397, p < 0,001) in Cair LGL Dosicair (F(2,297) = 42,774, p < 0,001) infuzijskimi sistemi za natančno gravitacijsko doziranje. S Post Hoc Bonferroni testom smo pri intravenskih kanilah različnih velikosti (22 gauge, 18 gauge in 14 gauge) in infuzijskimi sistemi za natančno gravitacijsko doziranje (Cair LGL Dosicair in Leventon Dosi-Flow 20, Cair LGL Dosicair in B. Braun Exadrop ter Leventon Dosi-Flow 20 in B. Braun Exadrop) prikazali statistično razliko (p < 0,001). Vse kombinacije velikosti intravenskih kanil z infuzijskim sistemom za natančno gravitacijsko doziranje so prikazale bistveno in statistično signifikantno razliko (p < 0,001) od nastavljene referenčne vrednosti pretoka. Diskusija in zaključek: Diplomirane medicinske sestre in diplomirani zdravstveniki se v kliničnem okolju ne smejo izključno zanašati na točnost infuzijskih sistemov za natančno gravitacijsko doziranje. Ugotovitve nas pripeljejo do spoznanja pomembnosti upoštevanja navodil za uporabo infuzijskega sistema za natančno gravitacijsko doziranje v povezati z različnimi velikostmi intravenskih kanil, saj lahko privedejo do odstopanja pri odmerjanju tekočin in zdravil.
Ključne besede: Simulacije, in vitro, eksperiment, infuzija, regulator pretoka, velikost kanil.
Objavljeno: 19.07.2019; Ogledov: 498; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (531,60 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici