Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Doktrina nujne zmogljivosti je institut konkurenčnega prava, po katerem lahko podjetje zahteva dostop do določenega proizvoda ali storitve (nujne zmogljivosti), ki je v izključni oblasti drugega podjetja, ki ima na trgu tega proizvoda ali storitve prevladujoči tržni položaj, če je dostop do tega proizvoda ali storitve neobhodno potreben za delovanje na spodnjem trgu. Zadevna doktorska disertacija poskuša razložiti ali lahko velepodatki predstavljajo nujno zmogljivost, tako z vidika ex-post kot tudi ex-ante regulacije. Uvodno poglavje doktorske disertacije bralcu predstavi raziskovalna vprašanja in hipoteze, opredeli raziskovalni problem in metodologijo, na kateri delo temelji, izpostavi pa tudi morebitne omejitve. V nadaljevanju sledi podroben prikaz nekaterih pojmov in konceptov, katerih poznavanje je potrebno za razumevanje doktorske disertacije. Doktorska disertacija nato obravnava položaj velepodatkov kot nujne zmogljivosti z vidika ex-post regulacije. Najprej podrobno opredeli pojem velepodatkov in njihov vpliv na konkurenčno politiko in pravo, ustavi pa se tudi pri nekaterih njihovih lastnostih, ki so bistvene z vidika doktrine nujne zmogljivosti. V nadaljevanju poskuša doktorska disertacija opredeliti, pod katerimi pogoji bi določen nabor velepodatkov v konkurenčnem pravu Evropske unije lahko predstavljal nujno zmogljivost. Pri tem pa se sooči z nejasnostmi glede pogojev za uporabo doktrine, ki zadnji dve desetletji otežujejo njeno aktivacijo. Zaključi, da bi za učinkovitost doktrine nujne zmogljivosti kot orodja za dostop do konkurenčno relevantnih velepodatkov, bilo potrebno oblikovati novo kategorijo pogojev za uporabo doktrine, ki bi objektivni test nadomestili z subjektivnim testom ali testom povprečnega podjetja, opustili zahtevo, da mora podjetje, ki nujno zmogljivost obvladuje, biti vsaj prisotno na spodnjem trgu, nazadnje pa opustili tudi uporabo pogoja novega proizvoda oz. tehničnega napredka. Brez navedenih modifikacij je aplikacija doktrine nujne zmogljivosti na velepodatke, ne glede na to, kateri pogoji se uporabijo, v praksi izjemno težavna. Doktorska disertacija v okviru naslednjega poglavja preuči prepreke, ki jih za položaj velepodatkov kot nujne zmogljivosti predstavlja pravna ureditev varstva osebnih podatkov. Poglavje zaključi, da bi morala delitev nabora velepodatkov, ki vsebuje osebne podatke, zadostiti zahtevam iz Splošne uredbe o varstvu podatkov – z drugimi besedami, da bi takšna delitev nabora velepodatkov, ki vsebuje osebne podatke, bila zakonita, bi morala zadostiti vsaj eni od pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov, kot jih opredeljuje Splošna uredba o varstvu podatkov. V tem oziru se kot možna temelja kažeta podlagi zakonitih interesov upravljalca ali tretje osebe ter izpolnitve zakonskih obveznosti. Doktorska disertacija razišče tudi možnosti za izogib določbam Splošne uredbe o varstvu podatkov preko učinkovite anonimizacije osebnih podatkov, ki jih nabor velepodatkov vsebuje. V tej zvezi zaključi, da zaradi naprednih re-identifikacijiskih metod učinkovita anonimizacija dejansko ni mogoče, če tudi pa bi bila, bi zaradi nje osebni podatki izgubili pretežni del ekonomske relevantnosti. Doktorska disertacija preuči še položaj velepodatkov kot nujne zmogljivosti z vidika ex-ante regulacije. Po teoretičnem uvodu in prikazu obstoječih instrumentov ex-ante regulacije dostopa do nekaterih ozkih kategorij podatkov, analizira različne možne pristope k ex-ante regulaciji dostopa do velepodatkov, namreč samoregulacijo, regulacijo s pogoji FRAND, ter simetrično in asimetrično oblastno regulacijo. Doktorska disertacija zaključi, da je glede na specifike trgov, ki jih poganjajo velepodatki, najustreznejši model regulacije dostopa do velepodatkov oblastna asimetrična regulacija. Na podlagi vedenja ustvarjenega v doktorski disertaciji, njeno zadnje poglavje odgovori na zastavljena raziskovalna vprašanja in hipoteze.
Ključne besede: doktrina nujne zmogljivosti, ex-ante regulacija, pravo varstva osebnih podatkov, ex-post regulacija, velepodatki
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (5,93 MB)

Opis: Prostitucija ostaja izjemno kontroverzna tema v politiki mnogih držav, ker zahteva ustrezno regulacijo, ki spoštuje pravice in temeljne svoboščine oseb, povezanih s prostitucijo. Izvedena je bila primerjalna analiza regulacije prostitucije v šestih državah, in sicer v ZDA, Belgiji, Sloveniji ter na Švedskem, Nizozemskem in Kitajskem. Analiza je temeljila na šestih merilih: pravna ureditev prostitucije in kazenske sankcije, model prostitucije, pogoji za opravljanje prostitucije, socialne in zdravstvene storitve, stigmatizacija ter vloga rdečih četrti. S pomočjo primerjalne metode so bile ugotovljene podobnosti in razlike med njimi ter ugotovitve predstavljene v obliki tabele. Ugotovljeno je bilo, da države z reguliranim pristopom, kot so ZDA, (predvsem okrožje Nevada) in Nizozemska, dosegajo boljše rezultate glede zdravja in varnosti spolnih delavcev. Nasprotno pa kriminalizacija in delna dekriminalizacija pogosto vodita k večjemu tveganju za zlorabe in otežujeta dostop do življenjskih potrebščin. Švedski model, ki je usmerjen v zmanjšanje povpraševanja po prostituciji, kaže na upad števila storitev, vendar ne zagotavlja izboljšanja pravic spolnih delavcev. Slovenija se nahaja v okolju, kjer je prostitucija dekriminalizirana, vendar ostaja neregulirana. Značilna je zmerna stopnja stigmatizacije marginaliziranih skupin, hkrati pa so socialne in zdravstvene storitve omejene. Pomen mehanizmov za nudenje pomoči spolnim delavcem se zmanjšuje zaradi nejasnosti v delovanju prostitucije. Naloga zaključuje z ugotovitvijo, da ni enotnega pristopa, ki bi bil univerzalno uspešen, temveč je učinkovitost regulacije prostitucije odvisna od politik držav in družbene sprejemljivosti. Vsaka država mora prilagoditi svojo strategijo glede na specifične socialne, kulturne in pravne pogoje, da bi dosegla optimalne rezultate pri zaščiti pravic spolnih delavcev in obvladovanju prostitucije.
Ključne besede: pravna ureditev, regulacija, primerjalna analiza, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.09.2024; Ogledov: 61; Prenosov: 16
Celotno besedilo (948,79 KB)

Opis: Za pomoč pri obvladovanju težkih situacij se pogosto obrnemo na ljudi, ki so nam blizu. Socialna opora kot oblika socialne regulacije zajema interakcije s pomembnimi drugimi, ki lahko pomagajo pri uravnavanju čustev in bolečine. Romantični partnerji so se skozi raziskave pokazali kot najučinkovitejši pri regulaciji doživljanja bolečine in tudi pri spremembah nevronske aktivnosti med procesiranjem bolečine. Iskanje in prejemanje opore pa sta odvisna od raznih dejavnikov, med njimi tudi od vrste navezanosti. Stil navezanosti namreč pogosto usmerja nivo in kakovost socialne opore. Namen magistrskega dela je bil proučiti vlogo stila navezanosti pri vplivu socialne opore romantičnega partnerja na doživljanje bolečine partnerke in nevrofiziološke indikatorje partnerkine bolečine. V sklopu EEG-študije smo na vzorcu 36 romantičnih parov ugotovili, da prisotnost romantičnega partnerja pozitivno vpliva na doživljanje neprijetnosti bolečine partnerke in na z bolečino povezane ERP-komponente N1, P3 in LPP. Dodatno pa naši izsledki kažejo, da stil navezanosti ne igra vloge pri vplivu romantičnega partnerja na doživljanje neprijetnosti partnerkine bolečine ali pri vplivu romantičnega partnerja na nevrofiziološke potenciale, povezane z doživljanjem in procesiranjem bolečine. Naše ugotovitve se skladajo z literaturo, ki predpostavlja, da socialna opora s strani romantičnega partnerja deluje kot naravni analgetik za lajšanje bolečine, hkrati pa izpostavljamo nekaj pomanjkljivosti in omejitev študije. Na raziskovalnem področju vidimo veliko priložnost za nadaljnje raziskovanje in izpeljavo pomembnih aplikacij, predvsem v klinični praksi za uvedbo socialne opore kot podporne oblike zdravljenja akutne in kronične bolečine.
Ključne besede: socialna opora, regulacija bolečine, elektrofiziološki potenciali, stil navezanosti, EEG
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 130; Prenosov: 33
Celotno besedilo (3,35 MB)

Opis: Strategije čustvene regulacije običajno lahko razdelimo na bolj ali manj učinkovite, česar pa za strategijo poimenovanja čustev na podlagi nasprotujočih si ugotovitev o njenih učinkih ne moremo storiti. Nekatere študije so tako dokazale, da poimenovanje čustev prispeva k čustveni regulaciji, kar so Nook in sodelavci (2021)zavrnili z rezultati, ki kažejo, da poimenovanje čustev ovira čustveno regulacijo. Študijo smo replicirali z namenom preveriti učinkovitost poimenovanja čustev samega po sebi in v kombinaciji s kognitivnim prevrednotenjem. Nadalje smo želeli ugotoviti, ali se učinkovitost poimenovanja razlikuje glede na vir poimenovanja. Neskladnost rezultatov študij kaže na možno vlogo skritih moderatorjev, zato smo v analizah upoštevali še stopnjo čustvene diferenciacije in velikost čustvenega besednjaka. Vzorec naše raziskave je zajemal 95 posameznikov, med katerimi je bila večina študentov psihologije, ki so sodelovali v eksperimentalni nalogi poimenovanja in regulacije čustev. Rezultati so pokazali, da je poimenovanje čustev učinkovito pri regulaciji čustev samo po sebi, vendar ne v kombinaciji s kognitivnim prevrednotenjem. Vir poimenovanja, čustvena diferenciacija in čustveni besednjak se niso izkazali kot pomembni dejavniki. Naše ugotovitve tako potrjujejo korist poimenovanja čustev. Za boljše razumevanje dejavnikov, ki določajo učinkovitost proučevane strategije, in njihove medsebojne povezanosti so potrebne dodatne raziskave v obliki nadgrajenih replikacij naše raziskave.
Ključne besede: poimenovanje čustev, kognitivno prevrednotenje, čustvena regulacija, čustvena diferenciacija, čustveni besednjak
Objavljeno v DKUM: 06.06.2024; Ogledov: 167; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,22 MB)

Opis: Slabša kakovost spanja se povezuje s številnimi negativnimi posledicami na različnih področjih življenja. V pričujoči raziskavi smo želeli pridobiti boljši vpogled v kakovost spanja študentov med izpitnim obdobjem ter preučiti vlogo zaznanega akademskega stresa, regulacije čustev in anksiozne občutljivost študentov. Pri tem nas je v največji meri zanimalo, ali se bo anksiozna občutljivost izkazala kot ranljivost, ki bo imela pomemben učinek na odnose med vključenimi konstrukti. V raziskavi je sodelovalo 284 študentov, starih med 19 in 50 let (M = 22,33, SD = 3,34). Rezultati so pokazali, da zaznani akademski stres in stopnja anksiozne občutljivosti negativno napovedujeta slabšo subjektivno kakovost spanja. Od treh dimenzij anksiozne občutljivosti se je le kognitivna zaskrbljenost približala meji statistične značilnosti pri napovedovanju subjektivne kakovosti spanja, kar se sklada z obstoječo literaturo. Moderatorska vloga anksiozne občutljivosti se je v odnosu med težavami z regulacijo čustev in subjektivno kakovostjo spanja zelo približala meji statistične značilnosti, kar nam nekoliko pomaga razsvetliti učinek težav pri uravnavanju čustev na kakovost spanja med ljudmi, ki imajo različno izraženo stopnjo anksiozne občutljivosti. Kljub temu da kompleksnejših odnosov med konstrukti nismo uspeli dokazati, ima pričujoča raziskava vrednost v tem, da ozavešča o ranljivostih, ki študentom v času izpitnega obdobja otežujejo doseganje kakovostnega spanja. V magistrski nalogi se dotikamo tudi pomanjkljivosti in praktičnih implikacij naše raziskave.
Ključne besede: subjektivna kakovost spanja, anksiozna občutljivost, akademski stres, regulacija čustev
Objavljeno v DKUM: 18.03.2024; Ogledov: 305; Prenosov: 38
Celotno besedilo (2,49 MB)