1. Internacionalizacija telekomunikacijskega podjetja na hrvaški trgLejla Gorić, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz dve delov, in sicer teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo spoznavali pojem internacionalizacije in njegove teorije, spoznali smo spodbude s strani države za internacionalizacijo v Sloveniji in kako poteka internacionalizacija telekomunikacijske industrije. Drugi del teoretičnega dela pa je bila
analiza okolja, kjer smo preučili PEST analizo, analizo ožjega okolja oziroma Porterjev model petih silnic ter SWOT analizo.
Drugi oziroma praktični del pa je sestavljen iz analize telekomunikacijskega trga, kjer smo raziskali začetke telekomunikacije, nato pa napovedi za mobilno telefonijo, kaj nas čaka v prihodnjih letih. Izbrskali smo podatke o uporabi mobilnega telefona, za katere namene ga uporabniki najbolj uporabljajo in kako imajo uporabniki mobilnih telefonov na Hrvaškem svojo napravo zaščiteno ter ali jo sploh imajo. Sledila je predstavitev izbranega podjetja Sgerm d. o. o., kjer smo spoznali podjetje od začetkov do danes in kakšne so bile bistvene spremembe v poslovanju skozi leta delovanja. Teoretično predstavljene analize okolja smo izvedli tudi na primeru podjetja, kjer smo ugotovili, kakšni so politični, ekonomski, sociokulturni in tehnološki dejavniki za podjetje, kakšno je stanje s konkurenco in kakšne ima prednosti, slabosti, priložnosti ter nevarnosti. Na
osnovi pridobljenih podatkov iz analiz smo zapisali našo odločitev o vstopu na trg, da je hrvaški trg primeren za prvo internacionalizacijo zaradi večine prednosti in priložnosti, usmerjenih v prid podjetja. Ključne besede: internacionalizacija, telekomunikacija, analiza okolja, SWOT analiza, PEST analiza, Porterjev model petih silnic. Objavljeno v DKUM: 22.04.2024; Ogledov: 172; Prenosov: 65
Celotno besedilo (2,51 MB) |
2. POZITIVNI IN NEGATIVNI VPLIVI PANDEMIJE COVID-19 NA PODJETJAMitja Potisk, 2022, diplomsko delo Opis: V zaključkih leta 2020 se je v kitajskem mestu Wuhan začel širiti virus imenovan SARS-CoV2. Po skoraj dveh mesecih je svetovna organizacija za zdravje proglasila virus za svetovno pandemijo. Virus je med ljudmi povročal strah, izoliranost, bolezni in v nekaterih primerih tudi smrt. Posledično je imel velik vpliv na gospodarstvo tako v svetu kot tudi v Sloveniji. Zlasti so bili prizadeti turizem, gostinstvo, prehrambena panoga, a najbolj avtomobilska industrija. Pandemija je številnim gospodarstvenim panogam povzročila veliko negativnih posledic, a za nekatera tudi pozitivne. Podjetja, ki so doživela pozitivne vplive, so bila v veliki meri tista, ki so se ukvarjala s spletno prodajo, dostavo in zdravstvom. Veliko podjetij je na tržišču zaznalo tudi priložnosti, kako prilagoditi svoje dejavnosti pandemiji. Mnogo podjetij je začelo uporabljati priporočeno zaščito zaposlenih s šiviljskimi maskami, varnostno razdaljo ter drugimi dejavniki. V delu diplomske naloge sem se osredotočil na okolje podjetij, saj se je to med pandemijo zelo hitro spreminjalo, in na to, kako so vodje svoja podjetja prilagajali spremembam. S strani vlade so tedensko prihajala nova pravila in novi zakoni, ki so vplivali na podjetja in zahtevali spremembe v njihovem delovanju. V delu sem se osredotočil na negativne vplive pandemije na gostinstvo in pozitivne vplive na podjetja v povezavi s spletno prodajo v okviru prehrambene trgovine. Podjetja sem analiziral na podlagi PEST analize in z njo preučil dejavnike, ki so vplivali nanje. Ključne besede: pandemija, virus, SARS-CoV, PEST analiza, dejavnost gostinstva in prehrambene trgovine. Objavljeno v DKUM: 15.03.2023; Ogledov: 701; Prenosov: 113
Celotno besedilo (2,35 MB) |
3. Podjetniške priložnosti v lesni industrijiEnej Škrinjar, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko nalogo sestavljata dva dela, teoretičen in praktičen. V teoretičnem delu smo razdelali poslovno okolje podjetja in predstavili njegovo pomembnost za podjetje. Našteli smo nekaj lastnosti poslovnega okolja in pojasnili načine odzivov nanj. Nato smo predstavili lesno industrijo v Sloveniji in jo za lažje preučevanje razdelili na lesnopredelovalno, pohištveno in gradbeno. Da smo zajeli čim več dejavnikov zunanjega okolja, ki so politični, pravni, ekonomski, socialni, kulturni in tehnološki, smo se odločili pojasniti in kasneje uporabiti PEST-analizo okolja podjetja. PEST-analizo smo opredelili, podali praktične primere in pojasnili pozitivne in negativne vplive na podjetje. Nismo preučevali le zunanjega okolja, ampak tudi notranje. V ta namen smo izbrali SWOT-analizo, s katero preučimo prednosti in slabosti notranjega okolja ter priložnosti in nevarnosti zunanjega poslovnega okolja. SWOT-analiza omogoči primerjanje notranjih in zunanjih dejavnikov.
V praktičnem delu smo se odločili za izvedbo PEST in SWOT-analize. Za lažje razumevanje smo izbrali tri podjetja, ki predstavljajo pohištveno, lesnopredelovalno in gradbeno industrijo. PEST-analiza je združevala zunanje dejavnike vseh treh podjetij.
Nobeno izbrano podjetje v obdobju svojega poslovanja ni opravilo analize poslovnega okolja. Ugotovljeno je bilo, da se vsa obravnavana podjetja srečujejo s podobnimi težavami. Izpostavljajo pomanjkanje delovne sile, slabo izobraženost obstoječe delovne sile (kar kaže na razkorak s srednješolskim izobraževalnim sistemom). Pestijo jih tudi nihajoče cene materiala. Navajajo malo priložnosti zunanjega okolja, ker imajo polno zasedenost proizvodnje in razpoložljiva sredstva namenjajo v povečan obseg proizvodnje. Ugotovitve smo na kratko povzeli v tabelah.
SWOT-analiza je bila lažje izvedljiva, ker so podjetja lažje navajala notranje dejavnike poslovnega okolja. Za boljšo preglednost smo obravnavali vsako podjetje posebej. Ugotovili smo, da vsa tri podjetja posvečajo veliko več pozornosti notranjemu okolju. Ko pride do poslabšanja stanja v zunanjem poslovnem okolju, jih skušajo odpraviti čim hitreje brez vzbujanja posebne pozornosti. Podjetje Adego, d.o.o., ki je predstavljalo pohištveno industrijo, kot svoje prednosti navaja kakovostne izdelke, tehnološko dodelano proizvodnjo in lojalne kupce. Noah, d.o.o. smo izbrali kot predstavnika gradbene industrije. Zaradi nihajočih cen materiala so preučili možnost lastne proizvodnje, ki bi bila sicer mogoča, a so se cene materiala dovolj umirile, da so idejo opustili. So edino podjetje, ki je navajalo dvig povpraševanja med pandemijo. Podjetje Ruševec, d.o.o., smo obravnavali kot lesnopredelovalno podjetje. V podjetju poudarjajo pomen tradicionalnih postopkov predelave, lokalnih dobaviteljev in kakovosti proizvodov.
V sklepu smo preučeno teoretično znanje smiselno povezali s praktičnim delom diplomske naloge. Ugotovili smo, da se podjetja soočajo s podobno problematiko, kot smo zapisali v teoretičnem delu. Štiri predpostavljene hipoteze smo potrdili. Zavrgli smo hipotezo, ki predpostavlja, da je za konkurenčnost in vstop na trg v lesni industriji potrebna visoka tehnološka opremljenost. Razlog je, da podjetja ne proizvajajo tako zahtevnih produktov, da bi potrebovala tehnološko dovršeno opremo. Izkazalo se je, da starost opreme ni ključnega pomena.
V slovenski lesni industriji se je SWOT-analiza izkazala za primernejšo. Ključne besede: lesna industrija v Sloveniji, poslovno okolje podjetja, PEST-analiza, SWOT-analiza. Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 1211; Prenosov: 199
Celotno besedilo (597,39 KB) |
4. Internacionalizacija kot strategija rasti - študija primera podjetja v enološki dejavnostiLucija Mukenauer, 2021, magistrsko delo Opis: Slovenska podjetja so velikokrat primorana poseči na tuje trge, saj prodaja na domačem trgu ne omogoča pokriti proizvodno količino in povečati prihodke. Podjetje Puklavec Family Wines d.o.o. se srečuje ravno s tem problemom oz. priložnostjo. Sedaj je prisotno že več kot na dvajsetih trgih po svetu. Na vinsko potencialnem avstralskem trgu še do tedaj ni prisotno. Skozi magistrsko nalogo smo predstavili: motive, omejitve in tveganja internacionalizacije, način izbora trgov, strategije vstopa na mednarodne trge, proces internacionalizacije, modele in teorije internacionalizacije ter internacionalizacijo malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji. Ko se podjetje odloča internacionalizirati je pomembno prav tako vedeti po kakšni strategiji rasti raste in analizirati poslovno okolje. Poslovno okolje smo analizirali s pomočjo treh modelov. To so: Porterjev model, PEST analiza in SWOT analiza. V praktičnem delu naloge smo opisali samo podjetje Puklavec Family WInes d.o.o. ter izvedli konkurenčno, tržno in finančno analizo. Predstavili smo tudi sedanjo strategijo rasti podjetja – diverzifikacijo. Naredili smo preliminarni izbor produktov za novi trg in sicer smo za primerno linijo izdelkov izbrali izdelke višje kakovosti, ki vsebujejo vina svetovno znanih vinskih sort, tj. blagovna znamka Estate Selection. Na podlagi notranje in zunanje analize smo ugotovili, da za podjetje trenutno ne priporočamo vstopa na avstralski trg, saj med Slovenijo in Avstralijo še ni sklenjenega prosto-trgovinskega sporazuma. Zaradi tega so vstopne ovire – carine itd. previsoke. Ko bo ta ovira rešena, bo Avstralija zelo primeren trg za mednarodno sodelovanje, saj so Avstralci veliki pivci in dobri poznavalci vin. Najbolj primeren način vstopa bi v začetku poslovanja bil posredni izvoz z distributerjem, saj velja za vstopno obliko z nižjimi stroški kot ga predstavljajo investicijske oblike vstopa. Prav tako, na začetku, ko še podjetje ne pozna trga, vso odgovornost in stike s trgom prevzame distributersko podjetje, ki se je že morda srečalo s tem trgom. Podjetje Puklavec Family Wines je prepoznavno in vodilno na slovenskem trgu. Njihove znamke beležijo prepoznavnost tudi na tujih trgih. Produkti podjetja so visoke kakovosti. To lahko pojasnimo z dosegom velikega števila mednarodnih nagrad na ocenjevanjih vin. Tudi na najbolj priznanem in prestižnem vinskem ocenjevanju v Londonu so prejeli število nagrad. Ključne besede: Puklavec Family Wines, internacionalizacija, izbor trgov, motivi internacionalizacije, omejitve in tveganja internacionalizacije, globalizacija, internacionalizacija malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji, teorija rasti, analiza poslovnega okolja, Porterjev model, PEST analiza, SWOT analiza, KANVAS, strategije rasti, preliminarni izbor produktov, notranja analiza, zunanja analiza, oblike vstopa na mednarodni trg. Objavljeno v DKUM: 31.08.2021; Ogledov: 1179; Prenosov: 230
Celotno besedilo (3,23 MB) |
5. Vpliv pandemije sars-cov-2 na spremembo poslovnega okolja podjetijŠpela Zemljič, 2020, diplomsko delo Opis: Konec leta 2019 se je v Wuhanu, mestu na Kitajskem, razširil nov koronavirus imenovan SARS-CoV-2, zaradi katerega je bila po svetu razglašena pandemija. Pandemija je za seboj pustila številne posledice, tako na posameznikih, med katerimi se je pojavil strah in smrtne žrtve, kot tudi na podjetjih v Sloveniji in po svetu. Zadan je bil velik udarec določenim dejavnostim, kot so turizem, gostinstvo, ne prehrambna trgovina, avtomobilska industrija in podobno. Pandemija koronavirusa pa za seboj ni prinesla le negativnih posledic, temveč je v nekaterih podjetjih pozitivno vplivala na poslovanje. Podjetja, ki so v času pandemije doživela pozitivne posledice, sodijo v dejavnosti prehrambne trgovine, zraven le teh pa se je porast prihodkov pokazal tudi v trgovinah s spletno prodajo, podjetjih za raznos paketov, v podjetjih, usmerjenih v farmacijo, ter drugih. Nekatera podjetja so v času pandemije na trgu zaznala priložnost za preusmeritev dejavnosti. Mnoga izmed njih so pričela s šivanjem mask. Vsekakor lahko poročamo o velikih spremembah v poslovnem okolju podjetij. Poslovno okolje je prostor, ki vključuje notranje in zunanje dejavnike. V delu diplomskega projekta smo se osredotočali predvsem na zunanje okolje, ki se je zaradi pandemije hitro spreminjalo in managerjem podjetij prekrižalo številne načrte v poslovanju. Iz vlad so prihajali novi zakoni in priporočila, ki so prizadeli podjetja in povzročili preudarnejše razmišljanje ljudi. Zaradi tega je prišlo do manjše potrošnje pri ne nujnih rečeh. Za lažje razumevanje vpliva poslovnega okolja na podjetja smo se v samem delu osredotočili na podjetja v dejavnostih turizma, gostinstva in prehrambne trgovine, kjer smo ob preučevanju dejavnikov PEST analize zaznali številne spremembe na področju političnih, ekonomskih, socio-kulturnih in tehnoloških dejavnikov. Večina teh dejavnikov je na podjetje vplivala negativno in mnogim podjetjem, predvsem podjetjem v ogroženih dejavnostih kot sta turizem in gostinstvo, prekrižala načrte za nadaljnje poslovanje. Ključne besede: pandemija, koronavirus SARS-CoV-2, poslovno okolje podjetja, PEST analiza, dejavnost turizma, gostinstva in prehrambne trgovine. Objavljeno v DKUM: 10.11.2020; Ogledov: 2228; Prenosov: 567
Celotno besedilo (1,52 MB) |
6. Poslovno okolje podjetja v času pandemijeLejla Gorić, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo preučili poslovno okolje podjetja, njegovo pomembnost in lastnosti ter okoljski pregled. Prav tako smo opredelili zunanje okolje in ga razdelili na širše ter ožje okolje. Pomembnosti poslovnega okolja smo predstavili kot pomoč, torej kako poslovno okolje podjetjem pomaga, kar smo opredelili kot prednosti poslovnega okolja, medtem ko smo pri lastnostih izpostavili slabosti, in sicer negotovost, kompleksnost in dinamičnost. Pri okoljskem pregledu smo ugotavljali, kaj to sploh je. Ugotavljali smo, zakaj se uporablja in kateri so glavni cilji. Pri širšem okolju smo opredelili sile, in sicer demografske, gospodarske, sociokulturne, tehnološke, ekološke in politične. Nadaljevali smo z ožjim okoljem, kjer smo predstavili njegove dejavnike, in sicer kupce, zaposlene, dobavitelje, delničarje in medije. Naslednje poglavje je namenjeno le PEST analizi, kjer smo jo opredelili, predstavili njeno uporabo ter uporabo omenjene analize pri obvladovanju tveganj ter opredelili strateško upravljanje, njegove prednosti in slabosti ter dejavnike. V nadaljevanju smo predstavili pandemijo, podali primera črne smrti in španske gripe ter opredelili novi COVID-19. Tukaj smo predstavili tudi podjetja v času pandemije, ukrepe, ki so jih podjetja sprejela, in delo od doma, kjer smo predstavili, ali je delo od doma prednost ali slabost ter ali predstavlja oviro ali priložnost. Predstavili smo tudi podjetja v času pandemije v Sloveniji, kjer smo naprej podali nekaj informacij pred pandemijo in nadaljevali v čas pandemije. Teoretični del smo zaključili z ugotovitvami teoretičnega dela.
Drugi del diplomskega projekta je praktični del, kjer smo preučevali turizem pred pandemijo in turizem v času pandemije; nadaljevali smo s predstavitvijo turizma pred pandemijo v Sloveniji, kajti glavni in bistveni del naše naloge je bil preučiti dejavnike PEST analize v turistični panogi v Sloveniji. Pri vsakem dejavniku smo se odločili izpostaviti en pozitiven in en negativen vpliv dejavnika na slovenski turizem. Dejavniki, ki smo jih preučili, so bili politični, kjer smo izpostavili dodelitev turističnih bonov in zaprte meje s strani vlade, ekonomski, kjer smo izpostavili brezposelnost v turistični panogi in povpraševanje po zdraviliščih zaradi turističnih bonov, sociokulturni, kjer smo izpostavili strah pred okužbo s COVID-19 in odpovedi rezervacij tujih turistov, ter tehnološki, kjer smo izpostavili umetno inteligenco in robotiko ter aplikacijo za sledenje osebam, okuženim s COVID-19. Vsak dejavnik smo opredelili kot pozitiven oziroma negativen vpliv na turizem. Preučili smo tudi odziv turizma na vplive dejavnikov. Na koncu smo zapisali naše ugotovitve glede na praktični del. Ključne besede: poslovno okolje podjetja, PEST analiza, pandemija, COVID-19, podjetja, turizem. Objavljeno v DKUM: 28.10.2020; Ogledov: 1789; Prenosov: 414
Celotno besedilo (1,26 MB) |
7. Analiza poslovnega okolja na primeru podjetjaLavra Pešl, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem projektu se osredotočamo na analizo poslovnega okolja podjetja Terme Čatež d. d. Naloga je razdeljena na dva dela – teoretični del in empirični del.
V teoretičnem delu opredeljujemo izraze, povezane s poslovnim okoljem podjetja, kot sta zunanje okolje in notranje okolje. Poleg teh dveh opredelimo tudi dve analizi, ki ju kasneje v empiričnem delu podrobneje obravnavamo. To sta PEST analiza in SWOT analiza. Na podlagi analiz opredelimo še definicije dejavnikov, ki spadajo v PEST analizo – ekonomski dejavniki, pravno-politični dejavniki, socio-kulturni dejavniki in tehnološki dejavniki ter definicijo priložnosti, nevarnosti, prednosti in pomanjkljivosti podjetja, ki spadajo v analizo SWOT.
Podjetje Terme Čatež d. d., ki ima sedež na naslovu Topliška cesta 35 v Brežicah, se ukvarja z zdraviliško in kopališko dejavnostjo. Poleg tega ponuja še prenočišča, razne športne in rekreacijske aktivnosti ter gostinske storitve. Podjetje temelji predvsem na ustvarjanju nadpovprečnih rezultatov in zagotavljanju prednosti pred konkurenco.
Analizo podjetja opravimo torej s pomočjo PEST analize, kjer izpostavimo že prej omenjene štiri dejavnike, s katerimi se podjetje sooča med poslovanjem. Nato na podlagi te analize naredimo še SWOT analizo, kjer opredelimo vse priložnosti in nevarnosti ter prednosti in slabosti, ki prav tako spremljajo podjetje v okviru svojega celotnega poslovanja.
Na koncu pridemo do ugotovitev, da s tem, ko podjetje analizira svoje poslovno okolje, posledično spozna, kakšen vpliv imajo vsi ti dejavniki na podjetje v okviru svojega poslovanja. S tem se posledično podjetje kasneje tudi lažje spopada z določenimi situacijami, v katerih se lahko znajdeta izdelek ali celotna organizacija. Podjetje Terme Čatež d. d. lahko na svoji poslovni poti na dolgi rok preseže svoje pomanjkljivosti, kajti s svojimi prednostmi, ki jih ima lahko podjetje, še naprej uspešno posluje in dosega pozitivne rezultate. Ključne besede: podjetje Terme Čatež d. d., poslovno okolje, PEST analiza, SWOT analiza Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 2207; Prenosov: 575
Celotno besedilo (1,22 MB) |
8. Pest analiza v malih in srednje velikih podjetjihNatalija Pungartnik, 2019, diplomsko delo Opis: V tem diplomskem projektu bomo povzeto predstavili PEST analizo in možnosti njene uporabe v malih in srednje velikih podjetjih. S PEST analizo preučujemo zunanje okoljske dejavnike, ki vplivajo na podjetje. Diplomski projekt je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu bomo opisali področje in opredelili problem ter pojasnili, katere so predvidene metode raziskovanja. Opredelili bomo mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MSP), merila za določanje velikosti podjetja v Sloveniji in EU ter prikazali nekaj izbranih značilnosti o MSP v Sloveniji in EU. Opredelili bomo razvoj PEST analize, njene prednosti in slabosti ter podrobneje pojasnili uporabo PEST analize v strateškem planiranju (za ocenjevanje države, trga v industriji in v MSP). Ker pa se je PEST analiza razvila skozi različne variacije, bomo v teoretičnem delu povzeli tudi bistvo teh variacij – možnih dejavnikov za variacije PEST analize – transformacija za PESTLE analizo: globlja raziskava. Danes je nenehno izboljševanje produktivnosti bistvenega pomena za konkurenčni uspeh. Podjetje Hexagon Manufacturing Intelligence, S.p.A., ki ga obravnavamo v praktičnem delu diplomskega projekta, je razširjeno po vsem svetu, ponujajo prodajne in tehnične storitve. Leta 2017 je Hexagon Manufacturing Intelligence, S.p.A. postal vodilni svetovni ponudnik rešitev za informacijsko tehnologijo (v nadaljevanju IT). Podrobneje se bomo v diplomskem projektu omejili na mikro podjetje Hexagon Manufacturing Intelligence, S.p.A., podružnica v Sloveniji, kjer sodelujejo s strankami za izboljšanje produktivnosti z uporabo kakovosti v celotnem življenjskem ciklu izdelka. Preučevano podjetje s svojo tehnologijo proizvajalcem omogoča, da prevzamejo kontrolo kakovosti na vseh ključnih stopnjah njihovega procesa. Njihove programske rešitve kot celota ustvarjajo digitalno nit v celotnem proizvodnem procesu. V praktičnem delu bomo opredelili in predstavili STEEPLED analizo kot variacijo PEST analize na primeru mikro podjetja Hexagon Manufacturing Intelligence, S.p.A., podružnica v Sloveniji. STEEPLED analiza zajema vse zunanje oz. okoljske dejavnike, ki jih mora podjetje upoštevati, zato da se lahko ustrezno odzove na priložnosti in nevarnosti, ki iz zunanjih oz. okoljskih dejavnikov izhajajo, saj je cilj vsakega podjetja uspešno poslovanje. Dejavniki STEEPLED analize so politični, ekonomski, socio-kulturni, tehnološki, okoljski, pravni, etični in demografski. Ključne besede: PEST analiza, STEEPLED analiza, MSP, PEST variacije, okolijski dejavniki. Objavljeno v DKUM: 30.10.2019; Ogledov: 2827; Prenosov: 466
Celotno besedilo (912,17 KB) |
9. Primerjalna analiza poslovnega okolja in deželnih tveganj Kazahstana in BelorusijeElzana Emini, 2018, diplomsko delo Opis: Kadar se odločamo za vstop na tuji trg, se moramo podrobno seznaniti z značilnostmi tujega poslovnega okolja in morebitnimi tveganji. Za uspešen prodor na tuji trg moramo proučiti in razumeti dejavnike makrookolja tujega trga. Poznamo več metod in vrst analiziranja poslovnega okolja tuje države, ena od njih je tudi PEST analiza, ki je najpogosteje uporabljena. V diplomskem projektu smo analizirali poslovno okolje in deželna tveganja Belorusije in Kazahstana. V prvem delu diplomskega projekta smo teoretično opredelili mednarodno okolje, poslovno okolje podjetja ter njegove dejavnike, PEST analizo ter deželna tveganja. V drugem delu smo se poglobili v specifično analizo dejavnikov poslovnega okolja in deželnih tveganj Belorusije in Kazahstana. V zadnjem delu diplomskega projekta smo opravili primerjalno analizo dejavnikov poslovnega okolja in deželnih tveganj obeh držav. Skozi analizo smo s sekundarnimi podatki preverjali ali je kazahstanski trg zaradi razvitejšega poslovnega okolja za tuja podjeta privlačnejši kot beloruski trg in ali je kazahstanski trg zaradi nižjega deželnega tveganja za tuja podjetja privlačnejši kot beloruski trg. Ključne besede: poslovno okolje, deželno tveganje, PEST-analiza, Belorusija, Kazahstan Objavljeno v DKUM: 07.01.2019; Ogledov: 1438; Prenosov: 139
Celotno besedilo (898,03 KB) |
10. PRIMERJALNA ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA IN DEŽELNIH TVEGANJ BRAZILIJE IN KITAJSKENina Novarlić, 2016, diplomsko delo Opis: Poslovno okolje predstavlja sklop zunanjih dejavnikov, ki tako ali drugače vplivajo na poslovanje podjetij. Deželno tveganje pomeni oceno verjetnosti, da bo v prihodnosti prišlo do neželenih dogodkov na ravni države, ki bi negativno vplivali na poslovanje podjetij. Za kakovostno analizo poslovnega okolja je potrebno preučiti njegove različne dimenzije kot so politična, ekonomska, sociokulturna in tehnološka, katerih začetnice tvorijo ime t. i. PEST analize. Ta je najenostavnejša oblika preučevanja dimenzij poslovnega okolja, treba pa je povedati, da mnogi avtorji zagovarjajo tudi preučevanje drugih dimenzij kot npr. pravno in okoljevarstveno, kar gotovo pripelje do natančnejših rezultatov.
Brazilija je imela v preteklih letih politično krizo, ki se je, vsaj tako kaže, končala letos z odstavitvijo predsednice Dilme Rousseff. Na njeno mesto je stopil dotedanji podpredsednik, Michel Temer, ki napoveduje mnoge reforme. Kitajska je po dolgoletni vladavini Komunistične partije glede na vse značilnosti politično relativno stabilna država, saj druge politične sile nimajo nikakršne realne moči. Obe državi sta v bližnji preteklosti uživali visoko gospodarsko rast, danes pa se soočata z izzivi padca rasti in stagnacije.
Tako Brazilija kot tudi Kitajska nujno potrebujeta reforme. Prva v smeri modernizacije, druga pa bolj v smeri uvajanja mehanizmov tržne ekonomije. Obe sta v preteklih desetletjih močno zmanjšali stopnjo revščine – to zlasti velja za Kitajsko. V okviru sociokulturnega okolja sta si državi precej različni. Brazilija je nekdanja portugalska kolonija, ki je prava mešanica kultur, še posebej evropske in afriške, ki so jo s seboj prinesli afriški sužnji ter kulture domorodnih prebivalcev. Kitajska ni bila nikdar kolonizirana in ima večtisočletno kontinuiteto. Danes gre v njihovem primeru za edinstveno mešanico socialističnih in tradicionalnih kitajskih vrednot, po katerih se Kitajci ravnajo.
V Braziliji se liberalizacija močno širi, prav tako se veliko vlaga v tehnično industrijo in inovacije. Kitajci ogromno vlagajo v tehnologijo, katere kvaliteta neprestano raste. Prav tako je Kitajska center inovacij, ki vključujejo vesoljsko tehnologijo, saj so leta 2013 uspešno pristali na Luni. Trenutno ima Brazilija zmerno deželno tveganje, ki ga najbolj ogroža visoka stopnja političnega tveganja. Kitajska ima po vseh indikatorjih trenutno nižje deželno tveganje, k čemur zlasti pripomore nizka stopnja ekonomskega tveganja. Ključne besede: poslovno okolje, PEST analiza, deželno tveganje, Brazilija, Kitajska. Objavljeno v DKUM: 07.08.2018; Ogledov: 1800; Prenosov: 196
Celotno besedilo (1,02 MB) |