| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 149
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Kemijsko recikliranje kompozitnih materialov z vgrajenimi steklenimi vlakni
Vesna Žlender, 2021, magistrsko delo

Opis: Vse večja uporaba kompozitnih materialov z vgrajenimi steklenimi vlakni je povečala ozaveščenost o metodah s katerimi bi lahko reciklirali odslužene kompozite, material pa ponovno uporabili. Tone kompozitnih odpadkov iz različnih aplikacij, ki vsebujejo dragocena steklena vlakna, se vsako leto kopičijo. Te sestavljene odpadke je treba stroškovno učinkovito reciklirati, ne da bi povzročili negativen vpliv na okolje. Magistrsko delo predstavlja pregled obstoječih metod recikliranja kompozitnih odpadkov z vgrajenimi steklenimi vlakni, s poudarkom na ohranitvi vlaken in njihovih lastnosti. Največ pozornosti smo namenili metodam kemijskega recikliranja in sicer depolimerizacijskim metodam. Z njimi smo želeli ločiti vlakna od polimernega nosilca, prav tako pa smo želeli ohraniti mehanske lastnosti vlaken. Odločili smo se za postopke nevtralne in alkalne hidrolize ter za aminolizo. Posvetili smo se tudi vplivu reakcijskih pogojev na produkt nevtralne in alkalne hidrolize, predvsem vpliva reakcijskega časa. Iskali smo tudi najboljše načine, kako izolirati končne produkte. Kljub temu, da pri nevtralni in alkalni hidrolizi nismo pridobili nepoškodovanih steklenih vlaken, smo s pomočjo bazno-kislinske ekstrakcije pridobili monomerno enoto polimernega nosilca to je tereftalno kislino. Med tem, ko smo pri postopku aminolize poleg depolimerizacijskega produkta polimernega nosilca BHET (bis(2-hidroksietil)tereftalat) pridobili tudi nepoškodovana steklena vlakna.
Ključne besede: steklena vlakna, kompozitni materiali, nevtralna hidroliza, alkalna hidroliza, aminoliza, tereftalna kislina, BHET - Bis (2-hidroksietil) tereftalat
Objavljeno: 08.11.2021; Ogledov: 29; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (3,28 MB)

2.
Konstruiranje in numerična trdnostna analiza nosilnega sklopa za deskanje nad vodno gladino
David Gomboc, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisan postopek razvoja nosilnega sklopa za deskanje nad vodno gladino. Predstavljen je princip delovanja, konstruiranje posameznih sestavnih delov sklopa na podlagi zahtev in numerična trdnostna analiza po metodi končnih elementov trupa s pomočjo sodobnih inženirskih orodij. Prikazan je postopek izdelave 3D modelov kril in jambora s pomočjo uvožene geometrije profila, ki je sestavljena iz oblaka točk in določa prečni prerez krila in jambora po celotnem razponu. Trdnostna analiza trupa obsega določitev obremenitev in podpor, izbiro ustrezne gostote računske mreže in preverjanje ustreznosti izbranega materiala na podlagi dobljenih rezultatov.
Ključne besede: deskanje, hidrogliser, konstruiranje, trdnostna analiza, metoda končnih elementov, numerične analize, ogljikova vlakna
Objavljeno: 13.10.2021; Ogledov: 68; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (5,92 MB)

3.
Recikliranje odpadnih kompozitnih materialov z vgrajenimi steklenimi vlakni
Andreja Turk, 2021, magistrsko delo

Opis: Z razvojem tehnologije se veča potreba po kompozitnih materialih, saj jih odlikuje njihova visoka trdnost, togost in majhna teža. Kompozitne materiale pa ni enostavno reciklirati, zato je pomembno, da se nenehno išče rešitve kako preprečiti odlaganje odsluženih kompozitnih materialov na odlagališčih. Namen magistrskega dela je recikliranje treh različnih odpadnih kompozitov ojačanih s steklenimi vlakni, s postopkom pirolize z in brez dodatka katalizatorja. Delo je zajemalo izvajanje postopka termične in katalitične pirolize, čiščenje izpadlih vlaken, čiščenje trdnega ostanka z oksidacijo, gravimetrično analizo nastalih produktov in karakterizacijo trdnih in tekočih produktov z IR spektroskopijo. Ugotovili smo, da je dodatek katalizatorja vzorcu 2 zvišal temperaturo in skrajšal čas reakcije. Za namen pridobivanja tekočega produkta je najbolj primeren vzorec 1, saj smo za le-tega z istimi pogoji pridobili največ tekočega produkta. Za namen pridobivanja trdnega ostanka pa je najbolj primeren vzorec 2, saj smo z njim pridobili najboljše rezultate. Dodatek katalizatorja ni povečal nastanka tekočega produkta, saj so deleži kataliziranih TP najmanjši.
Ključne besede: termična piroliza, katalitična piroliza, kompozitni materiali ojačani s steklenimi vlakni, steklena vlakna, recikliranje, zeolit
Objavljeno: 30.09.2021; Ogledov: 103; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

4.
Primerjava lastnosti konvencionalnih in recikliranih poliestrnih vlaken
Sonja Ribič, 2021, diplomsko delo

Opis: Recikliranje je ključnega pomena za učinkovito ravnanje s plastiko ob koncu življenjske dobe. Eden od prvih zelo uspešnih pristopov v tej smeri je bilo recikliranje polietilen tereftalata (PET), iz katerega so po večini izdelana tekstilna vlakna in plastenke. Vendar pa sam proces recikliranja, ponovnega taljenja in ekstruzije polimera zaradi termo mehanskih vplivov med taljenjem in hidrolitske razgradnje med procesi ekstruzije, vpliva na strukturne spremembe polimera na molekulskem in nadmolekulskem nivoju, kar vodi do poslabšanja mehanskih in kemičnih lastnosti izdelkov iz recikliranega polietilen tereftalata (rPET). Namen diplomske naloge je bil ugotoviti razlike v ključnih kemičnih in fizikalnih lastnostih med konvencionalnimi (PET) in recikliranimi (rPET) vlakni iz polietilen tereftalata. V ta namen so bile izvedene mikroskopske analize in merjenje debeline vlaken, določanje finosti in pretržne sile in raztezka, določanje navzemanja vlage pri konvencionalnih klimatskih pogojih in navzemanja in zadrževanja vode, IR spektroskopija ter termične analize (TGA in DSC). Na osnovi rezultatov je bilo ugotovljeno, da so ob enaki kemični sestavi imela rPET vlakna višji titer, višji pretržni raztezek, večjo sposobnost navzemanja vlage, a so po centrifugiranju zadržala manj vode kot konvencionalna PET vlakna. Večina teh lastnosti najverjetneje izhaja iz razlik v nadmolekulski strukturi, saj so imela rPET vlakna za okrog 27 % nižjo stopnjo kristalinosti v primerjavi s konvencionalnim PET vzorcem.
Ključne besede: vlakna, polietilen tereftalat, PET, reciklirana polietilen tereftalatna vlakna, kemične in fizikalne lastnosti vlaken
Objavljeno: 21.09.2021; Ogledov: 88; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

5.
Eksperimentalna in numerična analiza nosilcev iz karbona
Metod Meolic, 2020, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo izdelali preizkušance iz ogljikovih vlaken in PMI pene, izvedli eksperimentalne preizkuse in jih numerično analizirali. Med posameznimi rezultati je bila izvedena primerjalna analiza z namenom ugotovitve odstopanj med eksperimentalnim delom in zastavljenim numeričnim preračunom. V začetku naloge je opisan material, iz katerega so bili preizkušanci izdelani. Sledi opis postopka priprave in izdelave vseh tipov preizkušancev s pripadajočimi tehnologijami. Preizkušanci so se med seboj razlikovali v orientiranosti plasti karbonskih vlaken. Zunanje dimenzije so bile v vseh primerih konstantne. Preizkušance smo upogibno preizkusili v laboratoriju na trgalnem stroju. Po izvedbi preizkusov smo zastavili numerični model preizkušancev. Po obdelavi podatkov dobljenih iz eksperimentalnega in numeričnega dela smo ugotovili, da se preizkušanci v elastičnem področju ujemajo z odstopanjem v velikostnem razredu 20 odstotkov. V sklepnem delu so predstavljene možnosti za nadaljnje raziskovanje in razvoj numeričnih materialnih modelov.
Ključne besede: ogljikova vlakna, kompozit, izdelava, numerična simulacija
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 239; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

6.
Fragmentacija vlaken iz melaminskih eterificiranih smol v naravnem okolju
Nina Podlesnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Vlakna iz melaminske eterificirane smole imajo specifične lastnosti, kot so nizka toplotna prevodnost, odlična toplotna stabilnost do okoli 300 °C (material se ne tali, kaplja ali krči), visoka kemijska in UV odpornost. Zaradi svojih lastnosti so vlakna uporabna v številnih industrijskih aplikacijah, kot na primer za ognjevarne zaščitne obleke, za filtrni medij visoke zmogljivosti in učinkovitosti, za izolacije itd. Vprašanje pa je kaj narediti s proizvodom po končani življenjski dobi zaradi njegove termične stabilnosti in strukture ter kakšen je vpliv vlaken na okolje. Plastični odpadki negativno vplivajo na zdravje ljudi in živali ter onesnažujejo okolje. V diplomski nalogi smo opazovali kaj se zgodi z vlakni po krajši izpostavljenosti v naravnih okoljih. Osredotočili smo se na izpostavljenost materiala v zemlji in v vodah. Pri izpostavljenosti vlaken v zemlji smo opazovali vizualne spremembe, spremembo mase ter izvedli IR spektroskopijo. Pred in po izluževanju vlaken v naravne vode (sladke in slane) pa smo merili vsebnosti amonijaka, formaldehida, celotnega dušika in ogljika, vrednost kemijske potrebe po kisiku (KPK) in osnovne parametre onesnaženosti vode (motnost, prevodnost in pH). Dodatno smo izvedli eksperiment z modelnimi vodami, pri čemer smo analizirali kako vpliva slanost ter pH na izluževanje materiala. Rezultati kažejo, da se vlakna pri poskusu z zemljo niso kaj dosti spremenila, kot smo tudi predvidevali, saj so bila v zemlji le relativno kratek čas. V nasprotju s predvidevanji, pa smo v vodah izmerili večje spremembe, zlasti večje povišanje koncentracije formaldehida.
Ključne besede: vlakna iz melaminske eterificirane smole, mikroplastika in nanoplastika, onesnaževanje okolja, izluževanje, plastični odpad, fragmentacija pastike v naravnem okolju.
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 243; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

7.
Funkcionalizacija vlaken z naravnimi učinkovinami za medicinske aplikacije
Rosvita Pliberšek, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bila glavna tema - funkcionalizacija vlaken z naravnimi učinkovinami za medicinske aplikacije. Naravne učinkovine - razne rastline, zelišča, so že od nekdaj del medicine in zdravljenja in se uporabljajo tudi danes. Pravzaprav se uporabljajo vedno pogosteje, saj je bilo dokazano, da jih odlikujejo razne dobre lastnosti, kot so protimikrobnost, antioksidativnost itd., ki pripomorejo k zdravljenju ran ali drugim boleznim ter bolezenskim stanjem. Zato sem v tej diplomski nalogi izbrala nam znane naravne učinkovine, katerih lastnosti so več ali manj že raziskane. Med najbolj raziskano naravno učinkovino seveda spada hitozan, ki ga pridelujemo iz hitina, ter olje CBD in kapsule CBD oziroma glavna učinkovina le-tega, kanabinoid. Ostale uporabljene rastline, iz katerih pridobivamo naravno učinkovino v obliki olja ali ekstrakta, pa so še bile rožmarin, šentjanževka, timijan in ognjič. Te naravne učinkovine sem med seboj primerjala, glede na preizkušene metode za protimikrobnost in antioksidativnost. S pomočjo gravimetrične metode pa sem dokazovala samo funkcionalizacijo izbranih celuloznih vzorcev, in sicer koliko apreture se je nasploh navzelo ter kako je to vplivalo na naslednje pridobljene rezultate.
Ključne besede: naravne učinkovine, agensi, medicinske tekstilije, funkcionalizacija, vlakna, celuloza, celulozna vlakna, hitozanovi nanodelci, ekstrakt, olje
Objavljeno: 18.09.2020; Ogledov: 338; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (602,28 KB)

8.
Konstruiranje elementov krmilnega mehanizma dirkalnika formula student
Jernej Moljk, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno konstruiranje elementov krmilnega mehaniza s postopkom topološke optimizacije ter uporabo metode končnih elementov (MKE). Prvi del diplomske naloge je posvečen konstruiranju ter optimizaciji nosilca volanske letve, kateri je izdelan s postopkom litja titanove zlitine. Drugi del diplomske naloge pa je posvečen konstruiranju volanske gredi, katera je izdelana iz ogljikovih vlaken. Zaradi izdelave cevi iz ogljikovih vlaken je bilo potrebno konstruirati še posebne inserte oz. vložke, kjer smo ustvarili zlepni spoj. Tudi sestav volanske gredi je bil preverjen z MKE analizo, saj je potrebno ugotoviti optimalno število plasti ogljikovih vlaken ter njihovo usmerjenost. Potrebno je tudi nadzorovati faktor Tsai Hill, kateri pove ali se vlakna pretrgajo ali ne.
Ključne besede: trdnostna analiza, ogljikova vlakna, metoda končnih elementov, Formula Student, topološka optimizacija
Objavljeno: 14.09.2020; Ogledov: 308; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

9.
Optimizacija togosti sprednjega krila formule student
Jernej Fakin, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava numerično simulacijo kompozitnega krila z namenom izboljšanja njegove togosti. Zajema pregled kompozitov kot materiala ter osnovno teorijo iz tega področja. Izboljšanja togosti se loteva z več variantami in tako podaja primerjavo, kaj je za podan obremenitveni primer najbolj optimalno. Služila bo kot priročnik vsem članom ekipe Formula Student, ki se ukvarjajo s kompozitnimi strukturami, še posebej iz področja aerodinamike.
Ključne besede: kompoziti, numerične simulacije, ogljikova vlakna, Formula Student
Objavljeno: 08.09.2020; Ogledov: 271; Prenosov: 0

10.
Optoelektronika
Simon Pevec, 2020, drugo učno gradivo

Ključne besede: optoelektronika, optična vlakna, optična omrežja, učbeniki, laboratorijske vaje
Objavljeno: 23.06.2020; Ogledov: 515; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici