SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
LIKOVNO PEDAGOŠKO DELO V OSNOVNIH ŠOLAH ZA OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI
Polona Kovač, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Likovno pedagoško delo na osnovnih šolah za otroke s posebnimi potrebami je zgrajeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo najprej opisali osnovno šolo za otroke s posebnimi potrebami in del predstavitve posvetili tudi obema osnovnima šolama, katerih učenci so sodelovali v raziskavi diplomskega dela. Nato smo se posvetili predstavitvi otrok s posebnimi potrebami, ki jih Komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami uvršča v različne kategorije, glede na motnje, ki se v praksi pojavljajo. Prav tako smo predstavili splošne značilnosti otrokovega likovnega razvoja, ki jih lahko pričakujemo v času njegovega odraščanja. Ker so del naše raziskave otroci s posebnimi potrebami, smo v teoretičnem delu predstavili še, kakšno dodatno izobraževanje zahtevajo specializirane šole, ustanove in zavodi za pedagoge, ki poučujejo na takšnih izobraževalnih centrih. V diplomskem delu nas je predvsem zanimalo likovno izražanje otrok s posebnimi potrebami, zato smo se v praktičnem delu posvetili skupinam učencev, ki obiskujejo osnovno šolo za otroke s posebnimi potrebami. Spremljali smo jih pri delu in opazovali njihove spretnosti ter ugotavljali njihov razvoj likovnega izražanja. Z analizami likovnih del smo tako prišli do ugotovitev, ki so nam pripomogle k splošni predstavi o zmožnostih takšnih otrok pri likovnem ustvarjanju. Ugotovili smo, da so otroci s posebnimi potrebami pri likovni vzgoji sposobni ustvarjati in da so nadarjeni, ne glede na to, da jih pri izobraževanju pogosto ovirajo motnje, ki jih imajo. Vendar pa tudi pri tem predmetu prihaja do velikih razlik med učenci, zato smo v praktičnem delu nazorno analizirali likovna dela otrok s posebnimi potrebami in jih med seboj tudi primerjali. V praktični del smo vključili tudi metodo intervjuja in s tem osvetlili delo likovnih pedagogov na omenjenih osnovnih šolah.
Ključne besede: likovno pedagoško delo, osnovna šola za otroke s posebnimi potrebami, otroci s posebnimi potrebami, likovna vzgoja, likovni razvoj otroka
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 2314; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (12,09 MB)

2.
So nove učne kulture potrebne?
Milena Ivanuš-Grmek, Vladimir Wakounig, 2006, predgovor, spremna beseda

Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, pedagoško delo, pedagogika, reforme, učna kultura
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 264; Prenosov: 11
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

3.
Poklicne izkušnje učiteljev in značilnosti pouka v osnovni šoli
Marija Javornik Krečič, 2006, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka je predstaviti ravnanje učiteljev pri pouku glede na njihove poklicne izkušnje. Podatke smo zbrali z anketnimi vprašalniki, v katerih so učenci ocenjevali ravnanje svojih učiteljev pri materinščini. Pri zasnovi študije smo izhajali iz kognitivnega pojmovanja poklica in učiteljevega razvoja (Berlinerjev model). Kognitivni razvoj pomeni zaporedje kognitivnih struktur, ki si sledijo od manj kompleksnih do kompleksnejših. Učitelji na višji kognitivni stopnji naj bi imeli kompleksnejše kognitivne strukture, širši obseg učnih spretnosti, sposobni naj bi bili večje empatičnosti in uvidevanja problemov v širšem kontekstu, prav tako naj bi se bolje znašli v stresnih situacijah. Pričakovali smo torej, da bodo učitelji z več izkušnjami s svojim ravnanjem pri pouku spodbujali t. i. transformativni model pouka.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, pedagoško delo, profesionalni razvoj, učitelji, učiteljski poklic, poučevanje, učiteljeve izkušnje, Berlinerjev model
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 413; Prenosov: 25
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

4.
Pomen Janka Ravnika v slovenski klavirski pedagogiki
Marjana Vajngerl, 2018, magistrsko delo

Opis: S popotnico praškega konservatorija je Janko Ravnik leta 1919 postavil temelje klavirskemu pouku na novo ustanovljenem Konservatoriju Glasbene matice v Ljubljani. Pridobil si je ugled izvrstnega pedagoga, ki je s svojim znanjem, karizmo in pedagoškim čutom uspel pridobiti v svoj razred najbolj nadarjene mlade pianiste na Slovenskem. Njegovi učenci in študenti so bili: njegov brat Anton Ravnik, Zora Zarnik, Pavel Šivic, Marijan Lipovšek, Hilda Horak, Igor Dekleva, Zdenka Novak in Tanja Zrimšek, ki so po študiju v tujini postali osrednji domači reproduktivni umetniki ter klavirski pedagogi na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Čeprav so se pri učencih Janka Ravnika kasneje porajale različne metode poučevanja klavirja ter različni pogledi na klavirsko tehniko in interpretacijo, pa v temeljih pretežni del slovenske klavirske pedagogike sloni na njegovih pedagoških prizadevanjih. Ob pedagoškem delu je deloval tudi kot skladatelj in z njegovimi klavirskimi skladbami sem ga umestila med njegova učenca in študenta: Pavla Šivica ter Marijana Lipovška, oba prav tako skladatelja, klavirska pedagoga in Ravnikova dolgoletna sodelavca na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Ključne besede: JANKO RAVNIK, PEDAGOŠKO DELO, KLAVIRSKE SKLADBE, PEDAGOŠKA DEDIŠČINA, FOTOGRAF IN REŽISER
Objavljeno: 08.01.2019; Ogledov: 57; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (10,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici