1. Specifika pedagoškega dela v slovenskih bolnišničnih šolah : magistrsko deloSara Urankar, 2023, magistrsko delo Opis: Vključenost v bolnišnično šolo in neposredno delo daje učencem, ki so na zdravljenju v bolnišnici, oporo pri soočenju z boleznijo in vliva upanje. Avtonomija pedagoškega dela je v tem primeru podrejena pogojem dela v bolnišnici in zdravljenju. Zaradi specifike dela je potrebna ustrezna opremljenost pedagoškega kadra s strokovnimi znanji in določenimi karakteristikami. Kljub temu da bolnišnični učitelji predstavljajo majhen del vzgojno izobraževalnega sistema, so pri zdravljenju otroka nepogrešljivi. Magistrsko delo v ospredje postavlja pomembnost pedagoškega dela z učenci, ki so na zdravljenju v bolnišnici, osvetljuje vlogo bolnišničnih pedagogov in raziskuje njihovo delovno obremenjenost. V sklopu teoretičnih izhodišč so predstavljene posebnosti izvedbe in prilagoditve pedagoškega procesa ter ustreznost pedagoškega kadra v bolnišnični šoli. Empirični del zajema analizo rezultatov raziskave mnenja slovenskih bolnišničnih učiteljev o pedagoškem delu v bolnišnični šoli, kompetencah potrebnih za opravljanje dela s hospitaliziranimi učenci, obremenjenosti in motivaciji pri njihovem delu. S pomočjo kvantitativne raziskave je bilo ugotovljeno, da prihaja do razlik v obravnavanih vsebinah glede na čas hospitalizacije učencev. Pri svojem delu se bolnišnični učitelji opirajo na različna didaktična sredstva, svojo strokovnost pa podkrepijo s samoiniciativnim dodatnim izobraževanjem. Čeprav jim opravljanje dela predstavlja obremenitev in izziv, pri opravljanju svojega dela najdejo notranjo motivacijo.
Ključne besede: bolnišnična šola, vloga bolnišničnega učitelja, pedagoško delo z učenci na zdravljenju, prilagoditve pedagoškega procesa, otrok z dolgotrajno boleznijo
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 328; Prenosov: 62
 Celotno besedilo (1,66 MB) |
2. Pedagoški proces bolnišnične šole in vrtca : magistrsko deloBarbika Zupanc, 2022, magistrsko delo Opis: Vedno več je otrok, ki potrebujejo bolnišnično obravnavo. Včasih so te bile dolgotrajne, zdaj pa so otroci v bolnišnicah hospitalizirani krajši čas. Čeprav je zdravljenje v bolnišnici kratkotrajno, so starši ob malčkih vseeno obremenjeni, pri šolskih otrocih pa zaskrbljeni, zato sta vzgojiteljica in učiteljica v bolnišnici nujno potrebni del multidisciplinarnega tima.
Vsebina zaključnega dela se v teoretičnem delu nanaša predvsem na samo pripravo otroka na hospitalizacijo in na kaj vse moramo biti pozorni, ko je otrok v bolnišnici. V empiričnem delu magistrske naloge pa smo preko spletnih anketnih vprašalnikov pridobili odgovore staršev oziroma skrbnikov o samem poznavanju bolnišnične šole in vrtca, njihov pogled na pedagoški proces dela vzgojiteljic in učiteljic ter pozitivne izkušnje, pomanjkljivosti in morebitne predloge, ki bi jih uvedli v samo delovanje bolnišnične šole in vrtca. Zanimal nas je tudi osebni vpogled v pedagoško delo v bolnišnici, kar pa smo pridobili z intervjujem vzgojiteljice in učiteljice, ki sta zaposleni na otroškem oddelku v eni izmed bolnišnic.
Z anonimnimi spletnimi vprašalniki smo ugotovili, da bolnišnični vrtec zelo prispeva k varstvu otrok, šolski otroci pa v bolnišnični šoli kljub bolezni z učno snovjo niso v zaostanku. Kljub temu pa je po mnenju staršev nujno treba zaposliti kakšnega strokovnega delavca več, saj se en vzgojitelj in en učitelj ravno zaradi individualnosti dela ter krajše hospitalizacije težko posvetita vsem hospitaliziranim otrokom hkrati.
Ključne besede: bolnišnična šola, bolnišnični vrtec, individualizacija, pedagoško delo, otroci
Objavljeno v DKUM: 26.01.2023; Ogledov: 632; Prenosov: 94
Celotno besedilo (2,14 MB) |
3. Zgodovina pedagoškega dela v gasilski organizacijiAnja Mohorko, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je teoretična naloga, ki z zgodovinskega vidika obravnava pedagoško delo v gasilski organizaciji. Za boljše razumevanje teme je na začetku podan krajši pregled vključevanja mladih v gasilstvo v obdobju 1869–1949. Obsežneje je predstavljen razvoj pedagoškega dela med letoma 1949 in 2019. Spodnja meja predstavlja letnico ustanovitve Gasilske zveze Slovenije, zgornja pa 150. obletnico gasilstva v slovenskem prostoru. V drugem sklopu magistrske naloge sledita pregled in razvoj gasilskih in gasilsko-športnih tekmovalnih disciplin od leta 1949 naprej. V preteklosti so namreč obstajale različne tekmovalne discipline, ki se danes več ne izvajajo. Posamezna disciplina je najprej obravnavana v času, v katerem se je pojavila, nato pa sledijo vse njene spremembe. Temu poglavju je dodan še pregled razvoja tekmovanja v kvizu gasilske mladine.
Besedilo temelji na smernicah, ki jih je postavil Kongres Gasilske zveze Slovenije, njen najvišji organ. Obravnavani so vsi napotki za gasilsko mladino, ki jih je dal posamezni Kongres v določenem obdobju, in nato še odziv nanje. Glede na smernice se je namreč razvijalo tudi pedagoško delo v gasilski organizaciji.
Magistrsko delo predstavlja celovit vpogled v zgodovino delovanja mladih v gasilski organizaciji. Razvoj pedagoške dejavnosti je predstavljen kronološko, za boljše razumevanje pa je dodano tudi slikovno gradivo.
Ključne besede: gasilska organizacija, gasilska mladina, pedagoško delo, gasilske in gasilsko-športne tekmovalne discipline, kviz gasilske mladine
Objavljeno v DKUM: 23.07.2020; Ogledov: 1199; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,31 MB) |
4. Pomen Janka Ravnika v slovenski klavirski pedagogikiMarjana Vajngerl, 2018, magistrsko delo Opis: S popotnico praškega konservatorija je Janko Ravnik leta 1919 postavil temelje klavirskemu pouku na novo ustanovljenem Konservatoriju Glasbene matice v Ljubljani. Pridobil si je ugled izvrstnega pedagoga, ki je s svojim znanjem, karizmo in pedagoškim čutom uspel pridobiti v svoj razred najbolj nadarjene mlade pianiste na Slovenskem. Njegovi učenci in študenti so bili: njegov brat Anton Ravnik, Zora Zarnik, Pavel Šivic, Marijan Lipovšek, Hilda Horak, Igor Dekleva, Zdenka Novak in Tanja Zrimšek, ki so po študiju v tujini postali osrednji domači reproduktivni umetniki ter klavirski pedagogi na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Čeprav so se pri učencih Janka Ravnika kasneje porajale različne metode poučevanja klavirja ter različni pogledi na klavirsko tehniko in interpretacijo, pa v temeljih pretežni del slovenske klavirske pedagogike sloni na njegovih pedagoških prizadevanjih. Ob pedagoškem delu je deloval tudi kot skladatelj in z njegovimi klavirskimi skladbami sem ga umestila med njegova učenca in študenta: Pavla Šivica ter Marijana Lipovška, oba prav tako skladatelja, klavirska pedagoga in Ravnikova dolgoletna sodelavca na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Ključne besede: JANKO RAVNIK, PEDAGOŠKO DELO, KLAVIRSKE SKLADBE, PEDAGOŠKA DEDIŠČINA, FOTOGRAF IN REŽISER
Objavljeno v DKUM: 08.01.2019; Ogledov: 1561; Prenosov: 342
Celotno besedilo (10,24 MB) |
5. Poklicne izkušnje učiteljev in značilnosti pouka v osnovni šoliMarija Javornik, 2006, pregledni znanstveni članek Opis: Namen prispevka je predstaviti ravnanje učiteljev pri pouku glede na njihove poklicne izkušnje. Podatke smo zbrali z anketnimi vprašalniki, v katerih so učenci ocenjevali ravnanje svojih učiteljev pri materinščini. Pri zasnovi študije smo izhajali iz kognitivnega pojmovanja poklica in učiteljevega razvoja (Berlinerjev model). Kognitivni razvoj pomeni zaporedje kognitivnih struktur, ki si sledijo od manj kompleksnih do kompleksnejših. Učitelji na višji kognitivni stopnji naj bi imeli kompleksnejše kognitivne strukture, širši obseg učnih spretnosti, sposobni naj bi bili večje empatičnosti in uvidevanja problemov v širšem kontekstu, prav tako naj bi se bolje znašli v stresnih situacijah. Pričakovali smo torej, da bodo učitelji z več izkušnjami s svojim ravnanjem pri pouku spodbujali t. i. transformativni model pouka.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, pedagoško delo, profesionalni razvoj, učitelji, učiteljski poklic, poučevanje, učiteljeve izkušnje, Berlinerjev model
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1468; Prenosov: 92
 Povezava na celotno besedilo |
6. |
7. LIKOVNO PEDAGOŠKO DELO V OSNOVNIH ŠOLAH ZA OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMIPolona Kovač, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Likovno pedagoško delo na osnovnih šolah za otroke s posebnimi potrebami je zgrajeno iz teoretičnega in praktičnega dela.
V teoretičnem delu smo najprej opisali osnovno šolo za otroke s posebnimi potrebami in del predstavitve posvetili tudi obema osnovnima šolama, katerih učenci so sodelovali v raziskavi diplomskega dela. Nato smo se posvetili predstavitvi otrok s posebnimi potrebami, ki jih Komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami uvršča v različne kategorije, glede na motnje, ki se v praksi pojavljajo. Prav tako smo predstavili splošne značilnosti otrokovega likovnega razvoja, ki jih lahko pričakujemo v času njegovega odraščanja. Ker so del naše raziskave otroci s posebnimi potrebami, smo v teoretičnem delu predstavili še, kakšno dodatno izobraževanje zahtevajo specializirane šole, ustanove in zavodi za pedagoge, ki poučujejo na takšnih izobraževalnih centrih.
V diplomskem delu nas je predvsem zanimalo likovno izražanje otrok s posebnimi potrebami, zato smo se v praktičnem delu posvetili skupinam učencev, ki obiskujejo osnovno šolo za otroke s posebnimi potrebami. Spremljali smo jih pri delu in opazovali njihove spretnosti ter ugotavljali njihov razvoj likovnega izražanja. Z analizami likovnih del smo tako prišli do ugotovitev, ki so nam pripomogle k splošni predstavi o zmožnostih takšnih otrok pri likovnem ustvarjanju. Ugotovili smo, da so otroci s posebnimi potrebami pri likovni vzgoji sposobni ustvarjati in da so nadarjeni, ne glede na to, da jih pri izobraževanju pogosto ovirajo motnje, ki jih imajo. Vendar pa tudi pri tem predmetu prihaja do velikih razlik med učenci, zato smo v praktičnem delu nazorno analizirali likovna dela otrok s posebnimi potrebami in jih med seboj tudi primerjali. V praktični del smo vključili tudi metodo intervjuja in s tem osvetlili delo likovnih pedagogov na omenjenih osnovnih šolah.
Ključne besede: likovno pedagoško delo, osnovna šola za otroke s posebnimi potrebami, otroci s posebnimi potrebami, likovna vzgoja, likovni razvoj otroka
Objavljeno v DKUM: 14.10.2010; Ogledov: 3305; Prenosov: 404
Celotno besedilo (12,09 MB) |
