| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Naprava za IOT z operacijskim sistemom v realnem času na STM krmilniku
Tjaša Pavlovič, 2020, magistrsko delo

Opis: Osrednja tema magistrske naloge so operacijski sistemi v realnem času, katerih delovanje je podrobno predstavljeno. Opisana je izdelava in delovanje naprave za internet stvari, na kateri se izvaja operacijski sistem FreeRTOS. Naprava meri temperaturo in vlažnost zraka, ki ju preko WiFi modula pošlje aplikacijskemu programskemu vmesniku. Do teh podatkov lahko dostopamo glasovno preko Amazonove asistentke Alexe. Operacijski sistem se izvaja na krmilniku STM32F407VG, na katerega sta povezana senzor DHT22 in WiFi modul ESP8266. Na kratko je opisana tudi izdelava uporabniškega vmesnika in aplikacije za Amazon Alexo.
Ključne besede: operacijski sistem v realnem času, FreeRTOS, IOT naprava, Amazon Alexa
Objavljeno: 11.02.2020; Ogledov: 443; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (8,67 MB)

2.
Obvladovanje delovne uspešnosti na področju tehniških storitev
Irena Turšič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V nalogi smo najprej predstavili problem in opisali nekaj ključnih elementov upravljanja, kot so vodenje, pozitivna psihologija, zaupanje, komunikacija in motivacija ter dobro počutje na delovnem mestu. Vodenje je ključni atribut uspešnih organizacij, ki morajo kot komplementarni aktivnosti vodenja v svojo bit optimalno integrirati tako menedžment kot voditeljstvo. Principi pozitivne psihologije pomagajo ljudem osmišljati njihove aktivnosti. Komunikacija je kritična in celovita aktivnost uma in telesa. Brez zaupanja in sprejemanja tveganja ni dosežkov. Motivacija izhaja iz nas samih, zunanja pa mora temeljiti na iskrenosti in konsistentnosti. V nadaljevanju smo podrobneje opisali glavne elemente procesa upravljanja delovne uspešnosti, kot so poslovni načrti in cilji, delovna uspešnost in njeno ocenjevanje. Poudarek pri upravljanju delovne uspešnosti smo dali na procesnost, na kontinuiranost. Predstavili smo pomen poslovnih vedenj, opisali namen in principe postavljanja ciljev. Opisali smo, kako pomembne so jasnost, točnost in transparentnost pri merjenju dosežkov. Eno izmed poglavij smo namenili dajanju povratne informacije, ki je v procesu upravljanja delovne uspešnosti pravzaprav ključni element, saj spodbuja napredek, spremembe in razvoj ljudi. Posameznik lahko uspešno dela le, če ima za predvideno delo vse potrebne kompetence, zato smo jim namenili poglavje, sploh ker je del raziskave namenjen ugotavljanju, kako pomembne so vodstvene kompetence v procesu upravljanja delovne uspešnosti. Opisali smo tudi, kako v sodobnem času na svojem pomenu pridobiva coaching, pa o pomenu kreativnosti in inovativnosti v organizacijah kot pogojev za kontinuiran razvoj organizacij. Posebno poglavje pa smo namenili tudi odnosu med posameznikom in organizacijo v smislu njune globoke povezanosti in pripadnosti. Naloga temelji na primeru konkretne organizacije, za katero smo opisali proces upravljanja delovne uspešnosti in njegove elemente, kot na primer namen, potek, postavljanje ciljev in njihova struktura, kalibracije in ocenjevanje ter osebni pogovori. V nadaljevanju smo predstavili raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili pred začetkom raziskovanja, predstavili smo izvedbo raziskave, vprašalnik, ki smo ga v raziskavi uporabili, in testiranja naših hipotez. Posebno poglavje smo namenili še samostojno statistični obdelavi dejanskih podatkov o delovni uspešnosti našega vzorca. Sledile so ugotovitve iz vprašalnika, v diskusiji smo jih povezali s teoretičnimi izhodišči in v nadaljevanju postavili nadgrajen model, ki bo zagotavljal učinkovitejše upravljanje procesa delovne uspešnosti v prihodnosti. Temelji na pogostejši uporabi več vodstvenih kompetenc in na kontinuirani vsebinski in izvedbeni osredotočenosti na uresničevanje strateških ciljev in na ustvarjanju notranjega okolja, ki bo to omogočalo.
Ključne besede: delovna uspešnost, stalne povratne informacije v realnem času, vodstvene kompetence, pozitivna psihologija, coaching, tehniške storitve
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 723; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

3.
PRIMERJAVA RAZLIČNIH MOLEKULARNIH METOD ZA DIAGNOSTIKO CELIAKIJE
Neja Hrovat, 2013, diplomsko delo

Opis: Celiakija je ena izmed pogostejših imunskih bolezni, ki se razvije pri vnosu glutena pri genetsko dovzetnih posameznikih; poleg okoljskih dejavnikov k razvoju celiakije prispeva tudi genetska predispozicija. Večina bolnikov nosi genotip človeškega levkocitnega antigena HLA-DQ2 ali HLA-DQ8. To so heterodimerni proteini, katere najdemo na površju antigen predstavljajočih celic. Za diagnozo celiakije je potrebnih več preiskav. Med njimi so biopsija tankega črevesa, opazovanje stanja ob prehodu na brezglutensko dieto, serološke preiskave in genetski testi. Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) je za diagnostiko celiakije priporočilo določanje prisotnosti genetskega zapisa za HLA-DQ2 in HLA-DQ8, saj bolniki s celiakijo nosijo ta genetski zapis. Na podlagi tega smo se odločili za primerjavo dveh metod genetske diagnostike, SSP PCR in rt-PCR. SSP PCR je verižna reakcija s polimerazo z uporabo sekvenčno specifičnih začetnih oligonukleotidov; za to metodo smo uporabljali komercialni kit Olerup. rt-PCR pa je verižna reakcija s polimerazo v realnem času, kjer merimo količino produkta v vsakem ciklu med samo reakcijo, z merjenjem fluorescence. Za to metodo smo uporabljali komercialni kit Eligene. Analiza je bila opravljena na šestih vzorcih, od tega so štirje bolniki s celiakijo, potrjeni v slovenskih splošnih bolnišnicah. Rezultati obeh diagnostičnih testov se ne skladajo. Ugotovili smo, da se rezultati Eligene diagnostičnega kita skladajo s potrjenimi diagnozami postavljenimi v splošnih bolnišnicah, medtem ko za Olerup kit nismo potrdili diagnoz. Primerjava zahtevnosti izvedbe posameznega kita je pokazala, da je diagnostika z uporabo rt-PCR metode časovno manj zahtevna od SSP PCR metode in uporabniku bolj prijazna, saj zahteva manj priprave. Interpretacijo rezultatov uporabnik zlahka opravi sam. Slabost, ki bi jo izpostavili je, da potrebujemo real time aparaturo, ki je cenovno težje dostopna. Izvedba diagnostike z Olerup kitom se je izkazala za časovno bolj zahtevno kot diagnostika z Eligene kitom. Od uporabnika zahteva več časa za pripravo, izvaja se v 2 korakih. To sta reakcija PCR in analiza fragmentov na agarozem gelu. Pozitiven je razvoj programske opreme ki omogoča analizo, vendar je ta toliko bolj zahtevna, da je za interpretacijo rezultatov potrebna strokovna pomoč v podjetju šolanega osebja. V kolikor bi se morali odločiti med tema dvema kitoma, bi se odločili za diagnostiko rt-PCR z Eligene kitom.
Ključne besede: celiakija, PCR v realnem času, sekvenčno specifični PCR, genetska diagnostika
Objavljeno: 18.09.2013; Ogledov: 1847; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (8,74 MB)

4.
Občuteni časi čakanja potnikov na avtobuse mestnega JPP v Mariboru
Danijel Hojski, 2013, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektni nalogi so analizirani realni in občuteni čakalni časi potnikov na avtobuse mestnega javnega avtobusnega prometa.Podatki so bili zajeti na terenu in naknadno obdelani. Na podlagi obdelanih podatkov so bili izpeljani izračuni in primerjave iskanih parametrov. Na podlagi analize so bile podane ugotovitve raziskave.
Ključne besede: prometno inženirstvo, inteligentni transportni sistemi, čakalni časi potnikov, informiranje potnikov v realnem času, mestni javni potniški promet, Maribor
Objavljeno: 16.09.2013; Ogledov: 1345; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (7,16 MB)

5.
TEHNIKE POTISKANJA PODATKOV SPLETNIM ODJEMALCEM
Marko Bertoncel, 2013, diplomsko delo

Opis: V današnjem času se na spletu soočamo z vedno večjimi količinami podatkov. Ob tem se poraja vprašanje, kako uporabnikom zagotoviti čim boljši dostop do vsebin in izboljšati uporabniško izkušnjo. Namen diplomske naloge je raziskati obstoječe tehnike potiskanja podatkov spletnim odjemalcem in jih na podlagi testiranj in analiz kritično ovrednotiti s stališča razvijalca. Ugotoviti želimo, katere tehnologije so najprimernejše za uporabo in najbolj poenostavijo razvoj novih spletnih aplikacij.
Ključne besede: splet v realnem času, dolgo povpraševanje, dogodki poslani s strežnika, spletne vtičnice, SignalR
Objavljeno: 12.09.2013; Ogledov: 1199; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

6.
SISTEM SONČNE ELEKTRARNE - PROGRAMSKA OPREMA PROCESORSKE KARTE
Gregor Tašner, 2012, diplomsko delo

Opis: V sklopu izdelave sistema sončne elektrarne je bila izdelana in nadgrajena programska oprema enostopenjskega DC-AC pretvornika, ki je sestavljen iz dveh pretvornikov navzgor. Prednosti enostopenjskega pretvornika sta uporaba minimalnega števila elementov ter čista sinusna napetost na izhodu. Programska oprema teče na digitalnem signalnem krmilniku TMS320F2812, njena osnovna funkcija je regulacija in nadzor pretvornika. Zaradi lažjega preizkušanja raznih algoritmov vodenja je izvedena komunikacija z osebnim računalnikom. Za nadzor in upravljanje pretvornika je izdelan grafični uporabniški vmesnik. Predstavljen je tudi digitalni signalni krmilnik TMS320F2812, zlasti njegove periferne enote, uporabljene v sistemu. Podani so rezultati testiranja različnih parametrov regulacije.
Ključne besede: sončna elektrarna, DC-AC pretvornik, enostopenjski pretvornik, močnostna elektronika, mikrokrmilnik, vodenje v realnem času, programska oprema, grafični uporabniški vmesnik
Objavljeno: 16.11.2012; Ogledov: 1247; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (5,55 MB)

7.
Načrt uvedbe real time passenger information sistema na postajališčih v mestu Maribor
Haris Šišić, 2012, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektni nalogi so analizirani sistemi obveščanja potnikov, mestnega javnega avtobusnega prometa, v realnem času. Predstavljen je načrt uvajanja takšnega sistema v mestu Maribor.
Ključne besede: prometno inženirstvo, inteligentni transportni sistemi, informiranje potnikov v realnem času, mestni javni potniški promet, Maribor
Objavljeno: 18.09.2012; Ogledov: 1539; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

8.
AVTOMATSKO PREPOZNAVANJE OBRAZOV V IDEO SIGNALU V REALNEM ČASU
Mihael Dimec, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo opisali digitalno sliko ter uporabljene postopke procesiranja digitalne slike, postopek iskanja objekta/obraza v digitalni sliki s Haarovim kaskadnim klasifikatorjem, uporabljen postopek detekcije gibanja ter nekaj postopkov prepoznavanja obrazov. Najbolj natančno smo opisali metodo glavnih komponent ali PCA, ki smo jo tudi implementirali. Implementacijo PCA smo združili v aplikacijo, ki implementira avtorizacijo vstopa v laboratorij in prilagajanje višine interaktivne platforme BQ-portala višini uporabnika. Izvedbo algoritmov smo tudi opisali. Nadalje smo izvedli preizkus, kako nekateri dejavniki pri postopku in prepoznavanja obrazov vplivajo na uspešnost prepoznavanja. Na koncu smo še našteli nekatere druge možnost uporabe opisanih tehnologij.
Ključne besede: prepoznavanje obrazov v realnem času, detekcija obrazov, Haarov kaskadni klasifikator, detekcija gibanja, procesiranje digitalne slike, PCA, metoda glavnih komponent
Objavljeno: 10.05.2012; Ogledov: 2207; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

9.
ELEKTRONSKI SISTEM ZA VODENJE IZMENIČNIH MOTORJEV - PROGRAMSKA OPREMA ZA MIKROKRMILNIK TMS320F28335
Darko Podržaj, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo opisuje potek načrtovanja, razvoja in testiranja programske opreme, ki je del sistema za vodenje izmeničnih motorjev. Programska oprema teče na digitalnem signalnem krmilniku TMS320F28335, in je zmožna vodenja izmeničnih motorjev po hitrosti. Izvedena je tudi komunikacija z osebnim računalnikom, preko katere nadzorujemo in upravljamo sistem. Vodenje motorja je izvedeno z odprto zančno U/f metodo, pulzno širinsko modulirani signal pa je generiran z uporabo trikotniške modulacije. Splošno je predstavljen tudi mikrokrmilnik TMS320F28335, zlasti njegove periferne enote, ki so uporabljene v programu. Podani so rezultati meritev ter ugotovitve, do katerih smo prišli med načrtovanjem, razvojem in testiranjem programske opreme in celotnega sistema.
Ključne besede: vodenje, izmenični motorji, močnostna elektronika, mikrokrmilnik, vodenje v realnem času
Objavljeno: 02.11.2011; Ogledov: 1545; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (3,93 MB)

10.
POVEZAVA POLIMORFIZMA - 13910 C>T IN EKSPRESIJE GENA LCT S SIMPTOMI ZNAČILNIMI ZA LAKTOZNO NETOLERANCO TER S TVEGANJEM ZA KRONIČNO VNETNO ČREVESNO BOLEZEN
Maruška Medved, 2011, diplomsko delo

Opis: Laktozna netoleranca je avtosomno recesivna metabolna lastnost, ki je značilna za okrog 75% odraslega svetovnega prebivalstva. Posamezniki z laktozno netoleranco imajo mutacijo -13910C>T v genu LCT, ki povzroči znižano aktivnost encima laktaze, kar onemogoča popolno razgradnjo laktoze na glukozo in galaktozo v tankem črevesu, to pa povzroči neprijetne simptome, predvsem drisko, napenjanje, vetrovi neprijetnega vonja, brbotanje in bolečina v trebuhu. Raziskava opravljena na finski populaciji, je pokazala 100% povezavo med mutiranim CC genotipom in klinično dokazano laktozno netoleranco. V raziskavi smo določili frekvenco mutacije v promotorskem delu gena LCT v slovenski populaciji. V raziskavo smo zajeli 607 naključnih posameznikov, pri katerih smo preverili pogostost posameznega genotipa polimorfizma -13910C>T v genu LCT. Nadalje smo pri naključno izbranih posameznikih s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je zajemal 42 vprašanj, preverili prehranske navade. V raziskavi smo iskali povezavo med genotipom polimorfizma -13910C>T v genu LCT, za laktozno netoleranco, s simptomi in vnosom laktoze ter merili ekspresijo gena LCT. Delež oseb z genotipom CC je bil 36,5%, delež oseb z genotipom CT 46,6% ter genotipom TT 16,8%. Pri preiskovancih smo preverili tedenski vnos laktoze ter primerjali vnos laktoze z posameznimi genotipi ter s pojavljanjem simptomov. Preiskovanci z genotipom CC so imeli višji vnos laktoze, kot preiskovanci z genotipoma CT in TT. Med preiskovanci, pri katerih so se simptomi pojavili po zaužitju mleka in mlečnih izdelkov, je bil vnos laktoze nižji kot pri preiskovancih, pri katerih simptomi se ne pojavijo po zaužitju mleka in mlečnih izdelkov (p=0,035, OI=-150,8-7,273). Med preiskovanci, ki imajo simptome značilne za laktozno netoleranco, je vnos laktoze prav tako nižji kot pri preiskovancih, ki so mnenja, da se ti simptomi pojavijo po zaužitju mleka in mlečnih izdelkov (p=0,031, OI=-154,03 - -8,11). V raziskavi smo merili tudi ekspresijo gena LCT v skupini anketiranih preiskovancev. Ekspresija gena LCT je bila med preiskovanci s simptomi bistveno nižja (27,87), kot med preiskovanci, ki nimajo simptomov značilnih za laktozno netoleranco (37,25). Primerjava se je izkazala kot statistično signifikantna (p=0,046). Naša raziskava je ena izmed redkih raziskav, ki ob genotipizaciji preverjajo tudi prehrambene navade preiskovancev, zato bi bilo potrebno naše ugotovitve potrditi in nadgraditi še na večjem številu vzorcev, saj bi bili rezultati tako še bolj zanesljivi. Naše ugotovitve bi lahko pomembno prispevale k razumevanju vpliva vnosa laktoze na izražanje simptomov pri osebah z bolezenskim genotipom CC polimorfizma -13910C>T v genu LCT in v prihodnosti morda prispevale delček k boljšemu poznavanju laktozne netolerance in s tem zmanjšanju težav mnogim posameznikom, ki trpijo zaradi simptomov, ki jih bolezen laktozna netoleranca povzroča.
Ključne besede: Ključne besede: Laktozna netoleranca, LCT, kronična vnetna črevesna bolezen, genska ekspresija, PCR v realnem času
Objavljeno: 14.09.2011; Ogledov: 2855; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici