| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza površine vlaken z mikroskopijo atomskih sil (AFM)
Lidija Tušek, Simona Strnad, Karin Stana-Kleinschek, Volker Ribitsch, Carsten Werner, 2000, izvirni znanstveni članek

Opis: Mikroskopija atomskih sil (ang.: atomic force microscopy AFM) je ena od oblik mikroskopij, ki omogoča opazovanje neprevodnih površin v nanometrskem merilu. Razvila sta jo Nobelova nagrajenca s področja fizike, Binnig in Roher [5, 6]. Od izuma leta 1986 pa do danes je mikroskop atomskih sil postal zelo pomemben inštrument v laboratorijih za fiziko trdnih snovi, kemijskih, polimernih in bioloških laboratorijih, pojavlja pa se tudi že v industriji. Izredno uporaben je na področju tekstilstva, čeprav njegovih zmožnosti na tem področju do sedaj še niso intenzivneje raziskali. Struktura vlaken je zapletena. Večinoma je morfologija površine drugačna od tiste v notranjosti. Oblika površine vlaken vpliva na procese, ki se odvijajo na mejnih površinah. Zato je toliko bolj pomembno uvajanje novih metod na področje analize površinskih lastnosti vlaken. Mikroskop atomskih sil AFM nudi informacije o fibrilni strukturi vlaken, poleg tridimenzionalne analize površine vlaken omogoča tudi merjenje medmolekulskih in medatomskih sil velikostnega reda nekaj nN. V primerjavi z elektronskim mikroskopom je priprava vzorca mnogo enostavnejša. V prispevku je opisan princip delovanja AFM in predstavljeni rezultati analize PAG filamenta. Na površini PA6 monofilamenta je vidna fibrilna struktura. Najmanjši fibrili, ki jih je mogoče razločiti, imajo premer le nekaj 10 nm. Združujejo se v večje fibrilne snope, ki v najširših predelih merijo 1 do 2 μm. Praznine in vdolbine na površini so različno velike (30-200 nm) in so okrogle ali ovalne oblike, usmerjene v smeri osi vlakna. Površina filamenta je v smeri osi vlakna manj razbrazdana; višinska razlika med najnižjimi in najvišjimi področji znaša v prečni smeri do 70 nm, v vzdolžni smeri pa do 30 nm.
Ključne besede: mikroskop atomskih sil, obdelava slik, površinska analiza, struktura, vlakna, PA6
Objavljeno v DKUM: 30.08.2017; Ogledov: 2697; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (902,74 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Priprava in karakterizacija elektroprevodnih tekstilnih nanosov
Damijana Zlatolas, 2016, magistrsko delo

Opis: Tekstilni materiali, naravni (celuloza) ali sintetični (polimerni materiali) so večinoma električno neprevodni in ne omogočajo prostega pretoka električnega naboja po svoji strukturi. Posledično to povzroča kopičenje elektrostatičnega naboja na površini tekstilnega materiala, ki nastaja zaradi trenja med neprevodnimi vlakni. Statična elektrika in tveganje elektrostatičnega preboja, predstavlja problem v tekstilnih procesih in končnih aplikacijah. Cilj raziskovalne naloge je pripraviti električno prevodne sol-gel nanose na osnovi tetraetoksisilana (TEOS) in metiltrietoksisilana (Me-TREOS) a) s prevodnim tetratiafulvalenom (TTF) in b) dopirane s kovinskimi prahi: aluminij (Al), baker (Cu) in železo (Fe). S prevodnimi sol-gel nanosi se bodo modificirala naravna in sintetična tekstilna vlakna. Sol-gel nanose in modificirana vlakna bodo okarakterizirana (SEM mikroskopija, meritve električne prevodnosti in električne upornosti). Drugi del cilja raziskovalne naloge je pripraviti nanokompozite na osnovi poliamida (PA6), ki bo dopira s prevodnimi nanomateriali polianilina PANI, Ag/PANI, s prevodnim titanovim dioksidom (TiO2) in Mn acetatom ter s kombinacijami PANI, TiO2 in Mn acetat. Površinsko bodo obdelana sintetična vlakna s prevodnim nanomaterialom TiO2/Mn acetat. PA6 nanokompozite in prevodne nanomateriale materiale ter modificirana vlakna bodo okarakterizirana (FTIR, TEM, DSC, BET, meritve električne upornosti).
Ključne besede: sol-gel tehnologija, elektro prevodni nanosi, PA6 nanokompoziti, prevodni nanomateriali, tekstilna vlakna
Objavljeno v DKUM: 17.10.2016; Ogledov: 2515; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (4,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici