31. Vloga spremljevalca otrok s posebnimi potrebami v osnovni šoli : magistrsko deloUrška Horvat, 2025, magistrsko delo Opis: Spremljevalci otrok s posebnimi potrebami imajo pomembno vlogo pri uresničevanju ciljev inkluzivnega izobraževanja, saj s svojo podporo omogočajo lažje vključevanje otrok v učni proces in prispevajo k njihovemu celostnemu razvoju. Magistrsko delo raziskuje vlogo spremljevalcev otrok s posebnimi potrebami v osnovni šoli z vidika spremljevalcev in razrednikov.
Rezultati raziskave kažejo, da imajo spremljevalci otrok s posebnimi potrebami raznolike izobrazbene in strokovne podlage; največ jih prihaja s področji družboslovja ali vzgoje in izobraževanja. Več kot polovica je zaposlenih za skrajšani delovni čas, večinoma nudijo podporo otrokom z več motnjami, motnjami avtističnega spektra in s čustveno-vedenjskimi težavami. Spremljevalci opravljajo številne naloge; največkrat so vključeni v neposredno učno in socialno podporo učencem. Čeprav večina z učitelji, s starši in z razredniki vzpostavlja dober odnos, so njihove naloge pogosto slabo opredeljene, izobraževanja redka, plačilo nizko, zaposlitev pa nestabilna.
Z vidika razrednikov so spremljevalci ključni za individualno podporo učencem s posebnimi potrebami in pomembno prispevajo k razbremenitvi učitelja. Najpogosteje so vključeni v izvajanje in evalvacijo vzgojno-izobraževalnega procesa, redkeje pa v načrtovanje. Kljub pozitivnemu odnosu večine razrednikov do spremljevalcev so izpostavljene pomanjkljivosti, kot so neustrezna usposobljenost, nejasna razmejitev nalog in nezadostna sistemska podpora.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, spremljevalec otrok s posebnimi potrebami, individualiziran program, postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, razrednik
Objavljeno v DKUM: 06.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 49
 Celotno besedilo (1,36 MB) |
32. Uspešnost učenja smučanja predšolskih otrok glede na njihove motorične sposobnosti : diplomsko deloUrška Fijavž, 2025, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv motoričnih sposobnosti predšolskih otrok na učenje smučanja. Empirična raziskava je zajemala neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije 5-6 let starih otrok iz Vrtca Podčetrtek, ki so se udeležili smučarskega tečaja v organizaciji vrtca. Podatke smo zbrali s kvantitativno tehniko, in sicer s pomočjo standardiziranega testa gibalne učinkovitosti MOT4-6, merjenjem telesne sestave z Body Composition Analyzer DC-430MA in video snemanjem inicialnega in finalnega znanja smučanja. V sklopu analize podatkov smo izvedli t-test za odvisne vzorce, osnovno deskriptivno statistiko in linearno regresijsko analizo. Podrobneje smo raziskali povezavo med gibalno učinkovitostjo in uspešnostjo učenja smučanja ter povezavo med deležem mišične mase in uspešnostjo učenja smučanja. Za naš vzorec udeležencev se je izkazalo, da gibalna učinkovitost in delež mišične mase ne vplivata na uspešnost učenja smučanja predšolskih otrok.
Ključne besede: gibalna učinkovitost, uspešnost učenja smučanja, delež mišične mase, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 01.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,76 MB) |
33. Vloga staršev pri vključevanju predšolskih otrok v smučanje : diplomsko deloNuša Zupan, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu, z naslovom Vloga staršev pri vključevanju predšolskih otrok v smučanje, smo želeli raziskati vlogo staršev pri vključevanju predšolskih otrok v smučanje. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti vključenost otrok v vadbo smučanja, vpliv izobrazbe staršev in njihovega mnenja o vključenju otrok v smučanje ter razloge staršev za vključitev otroka v organizirano vadbo. V teoretičnem delu diplomske naloge je predstavljena vloga staršev pri vključevanju otroka v smučanje. Podrobneje so opredeljeni dejavniki, ki vplivajo na vključevanje otrok v smučanje. Predstavljen je tudi pomen smučanja in možnosti smučanja za predšolske otroke. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave. V neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije smo vključili 251 staršev otrok, starih od 5 do 6 let. Podatki so bili pridobljeni s kvantitativno tehniko. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da so v smučarske tečaje pogosteje vključeni otroci staršev s pozitivnim mnenjem o smučanju. Le-tega imajo običajno bolj izobraženi starši. Mlajši starši smučajo več skupaj z otrokom kot starejši. Starši, ki sami smučajo, svoje otroke pogosteje učijo smučati sami. Tisti otroci, ki živijo v bližini smučišča, pogosteje smučajo kot ostali. Družine z manj otroki na večdnevni smučarski dopust ne odhajajo pogosteje kot družine z več otroki. Najpogostejši razlog za vključitev otroka na tečaj smučanja je, da otrok preživi več časa v naravi, najpogostejši razlog za nevključitev pa previsok strošek.
Ključne besede: smučanje, predšolski otrok, vloga staršev pri vključevanju otrok v smučanje, smučarski tečaj, gibalni razvoj
Objavljeno v DKUM: 01.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,27 MB) |
34. Vpliv učiteljevega odnosa do otroka s posebnimi potrebami na odnose med sošolci in otrokom s posebnimi potrebami v razredu redne osnovne šole : magistrsko deloBarbara Lendero, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu raziskujemo, kako učitelj s svojim osebnim odnosom in učno podporo, ki jo nudi otroku s posebnimi potrebami, vpliva na odnose med tem otrokom in njegovimi sošolci v razredu redne osnovne šole. V teoretičnem delu predstavimo razvoj koncepta inkluzije, razliko med integracijo in inkluzijo ter pomen pozitivne šolske klime. Posebno pozornost namenjamo vlogi učitelja pri ustvarjanju razumevajočega učnega okolja, spodbujanju pozitivnih odnosov med učenci in pomenu ustrezne učne podpore. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni med starši otrok s posebnimi potrebami, vključenih v redne osnovne šole. Raziskovalni vprašanji sta obravnavali učiteljev odnos do otroka s posebnimi potrebami in njegov vpliv na odnose med tem otrokom in sošolci ter povezavo med učiteljevo učno podporo in pripravljenostjo sošolcev, da otroku pomagajo pri učenju. Obe postavljeni hipotezi sta bili potrjeni: pozitiven odnos učitelja in ustrezna učna podpora pomembno prispevata k boljšim odnosom med sošolci ter k večji pripravljenosti sošolcev za učno in socialno pomoč otroku s posebnimi potrebami. Ugotovitve opozarjajo tudi na izzive pri izvajanju inkluzije in poudarjajo pomen stalnega strokovnega usposabljanja učiteljev ter oblikovanja spodbudnega šolskega okolja, ki podpira raznolikost.
Ključne besede: učiteljev odnos, učiteljeva učna podpora, otrok s posebnimi potrebami, odnos sošolcev, učna podpora sošolcev
Objavljeno v DKUM: 30.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,14 MB) |
35. Participacija v strokovnih centrih z vidika otrokove/mladostnikove osebne in šolske/poklicne biografijeMateja Marovič, Ana Bogdan Zupančič, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku obravnavamo polje participatornega delovanja posameznikov, nameščenih v strokovnih centrih, ki tako v doktrini kot praksi tovrstnega delovanja predstavlja poseben konceptualni izziv. Predstavljen je del rezultatov kvantitativne raziskave, v katero je bilo vključenih 231 otrok/mladostnikov iz vseh strokovnih centrov (natančneje vzgojnih zavodov in stanovanjskih skupin), ki v Sloveniji izvajajo vzgojo in izobraževanje otrok/mladostnikov s čustvenimi in z vedenjskimi težavami in/ali motnjami. Rezultati kažejo, da participatorno udejstvovanje otrok/mladostnikov v tovrstnih institucijah – predvsem v procesih pomoči, ki pomembno zaznamujejo njihove osebne in šolske/poklicne biografije – ni vzpodbudno in da je, v večji meri kot v klasičnih oblikah vzgojnih zavodov, v domeni posameznikov, nameščenih v stanovanjskih skupinah.
Ključne besede: participacija otrok/mladostnikov, strokovni centri, zavodska vzgoja, osebna biografija, šolska/poklicna biografija
Objavljeno v DKUM: 29.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (424,70 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
36. Poimenovanje predmetov in živali pri slušnem in vidnem zaznavanju predšolskih otrok : diplomsko deloTaja Smrekar, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko nalogo z naslovom Poimenovanje predmetov in živali pri slušnem in vidnem zaznavanju predšolskih otrok sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo najprej predstavili razvoj govora pri otrocih, nato opisali značilnosti slušne in vidne zaznave ter se na koncu posvetili razliki med medmetom in samostalnikom. V empiričnem delu smo nato raziskali, ali otroci pogosteje uporabljajo medmete pri slušnem ali vidnem zaznavanju ter do katerega leta starosti se medmeti še pojavljajo pri predšolskem otroku za poimenovanje živali in predmetov. Zbiranje podatkov je potekalo enkratno z uporabo kvantitativne tehnike. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 40 otrok, starih od 1 do 6 let (po 10 otrok iz vsake skupine v enoti). Za potrebe empiričnega dela smo sami pripravili zvočne posnetke in narisali sličice živali ter predmetov, ki so jih otroci poimenovali. V tem delu smo prav tako oblikovali raziskovalna vprašanja in hipoteze, ki smo jih v sklepnem delu diplomske naloge ovrednotili ter bodisi potrdili ali ovrgli. Rezultati preverjanja so pokazali, da otroci pogosteje uporabljajo medmete pri slušnem zaznavanju kot pri vidnem, pri čemer je raba medmetov najpogostejša pri otrocih, mlajših od treh let.
Ključne besede: predšolski otrok, poimenovanje zvokov in sličic, medmet in samostalnik, slušno zaznavanje, vidno zaznavanje
Objavljeno v DKUM: 25.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (2,74 MB) |
37. Mnenja in stališča slovenskih in hrvaških vzgojiteljev o usposobljenosti za odkrivanje potencialno nadarjenih predšolskih otrokLjiljana Gomerčić, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Namen raziskave je ugotoviti, ali obstajajo razlike v mnenjih in stališčih slovenskih in hrvaških vzgojiteljev o odkrivanju potencialno nadarjenih otrok ter pri samooceni kompetenc za tovrstno delo, v mnenjih in stališčih o pomenu izobrazbe in usposabljanja ter pri podpori svetovalne službe in staršev. V raziskavi je sodelovalo 542 anketirancev, in sicer 248 (45,8 %) vzgojiteljev iz Slovenije in 294 (54,2 %) iz Hrvaške. Rezultati raziskave kažejo, da obstajajo pri samooceni posameznih kompetenc statistično pomembne razlike med slovenskimi in hrvaškimi vzgojitelji.
Ključne besede: potencialna nadarjenost, predšolski otrok, predšolska vzgoja, strokovna usposobljenost, vzgojitelji
Objavljeno v DKUM: 24.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (643,41 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
38. |
39. Opus Vincenta van Gogha kot motivacija za likovno ustvarjanje v predšolskem obdobju : diplomsko deloAneta Fričovsky, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava uporabo likovnih del Vincenta van Gogha kot spodbudo za likovno ustvarjanje v predšolskem obdobju. Namen je ugotoviti, kako dela Vincenta van Gogha vplivajo na motivacijo otrok, in razvijati pozitiven odnos otrok do umetniških del. Praktični del je temeljil na šestih različnih dejavnostih, pri katerih so otroci poustvarjali znana Van Goghova dela z uporabo tehnik, kot so risanje s trsko, oblikovanje gline, slikanje s temperami, slikanje z voščenkami in kolaž. Analiza otroških izdelkov je pokazala, da so otroci motivirani, ustvarjalni in sposobni interpretirati umetniška dela. Ugotovljeno je bilo tudi, da otroci lažje upodabljajo motive, ki so jim bližji, ter da umetnost pozitivno vpliva na razvoj socialnih veščin in estetskega dojemanja.
Ključne besede: likovni razvoj otrok, umetnost v kurikulu, Vincent van Gogh, likovne tehnike, likovne dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 19.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (2,26 MB) |
40. Lutka kot motivacijsko sredstvo pri vrtčevskem projektu "Živim zdravo" : diplomsko deloZala Erdani, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Lutka kot motivacijsko sredstvo pri vrtčevskem projektu "Živim zdravo" smo raziskovali vlogo lutke kot motivacijskega sredstva pri zastavljenih dejavnostih. Osredotočili smo se na lutko, deklico Zdravko, ki je otroke spodbujala in motivirala k sodelovanju in učenju skozi različne lutkovne dejavnosti ter s tem povezovala dejavnosti povezane s projektom "Živim zdravo".
V teoretičnem delu smo sprva predstavili lutko, različne metode dela z njo ter njen vpliv na predšolskega otroka. Poudarili smo tudi njeno povezavo z drugimi področji kurikula. Poleg tega smo izpostavili pomen motivacije v vrtčevskem okolju in vlogo lutke kot orodja v rokah vzgojitelja.
Diplomsko delo sestavlja tudi praktični del, kjer so zapisane priprave dejavnosti, izvedene s pomočjo motivacijskega sredstva. Te smo podrobno opisali in jih po izvedbi tudi evalvirali.
Z uporabo motivacijskega sredstva smo dejavnosti naredili bolj dinamične in spodbudne, hkrati pa ustvarili prijetno ter sproščeno vzdušje, kar je prispevalo k boljšemu učnemu okolju.
Ključne besede: lutka, motivacijsko sredstvo, otrok, vrtec, igra
Objavljeno v DKUM: 29.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (3,79 MB) |
