21. Stališča vzgojiteljev o obravnavi tematik spolnosti in spolnih zlorab : diplomsko deloZala Horvat, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Stališča vzgojiteljev o obravnavi tematik spolnosti in spolnih zlorab je sestavljeno iz dveh delov; prvi del predstavlja teoretični del, drugi del pa je empirični. V prvem delu smo se poglobili v teoretična izhodišča o tabu temi spolnosti, v spolno zlorabo otrok, znake, posledice, zaščito ter vlogo vzgojiteljev pri prepoznavanju spolnih zlorab.
V empiričnem delu smo s pomočjo intervjuja, ki je bil namenjen vzgojiteljem predšolskih otrok, pridobili podatke o obravnavi tematike spolnosti, o ovirah ter spodbudah ter povezanosti tematike spolnosti in spolnih zlorab. Vzgojitelji so izrazili lastno mnenje o tem. V intervjuju je sodelovalo 19 vzgojiteljic in en vzgojitelj iz štirih različnih vrtcev. V empiričnem delu smo izpostavili nekatere odgovore (na primer: tri intervjuvanke so izpostavile, da tematike ne obravnavajo nikoli), ki so odstopali od večine intervjuvancev, in jih povezali s teoretičnimi izhodišči.
Ugotovili smo, da je obravnavanje spolnosti in spolnih zlorab povezano z osebnim mnenjem in stališči vzgojiteljev.
Namen diplomske naloge je bil raziskati, kakšna so stališča vzgojiteljev o obravnavi tematike spolnosti in spolnih zlorab v vrtcu, kot vzgojno-izobraževalni ustanovi, ter kakšen vpliv ima to na njihovo pedagoško delo.
Ključne besede: spolna zloraba, spolnost, otrok, vzgojitelj
Objavljeno v DKUM: 03.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 73
 Celotno besedilo (2,02 MB) |
22. Vloga družinske mediacije pri zaščiti otrokovih pravic : magistrsko deloLara Kocijančič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava vlogo družinske mediacije pri zaščiti otrokovih pravic znotraj slovenskega pravnega reda. Izhodišče raziskave predstavlja vprašanje, kako družinski mediatorji v postopku mediacije prispevajo k uresničevanju načela največje otrokove koristi in v kolikšni meri pravni okvir omogoča dejansko upoštevanje otrokovega glasu. V ta namen so podrobneje analizirani pravni temelji mediacije, položaj otroka kot nosilca pravic in vloga mediatorja v razmerju do otrok in staršev.
S pomočjo normativne in primerjalne metode naloga preučuje tudi mednarodne vire, med drugim Konvencijo o otrokovih pravicah, Direktivo 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah in Evropsko konvencijo o uresničevanju otrokovih pravic. Predstavljen je tudi avstralski model družinske mediacije, kjer je vključevanje otrok v postopek sistematično urejeno v okviru t. i. child-inclusive practice.
Ugotovitve naloge kažejo, da ima družinska mediacija pomemben potencial za varovanje otrokovega najboljšega interesa in spoštovanje njegovih pravic, kot jih opredeljujejo mednarodni in nacionalni pravni dokumenti. Kljub normativnim temeljem, ki načeloma dopuščajo otrokovo participacijo v mediacijskem postopku, praksa ostaja neenotna in pogosto odvisna od presoje posameznih izvajalcev. Med ključnimi izzivi izstopajo pomanjkanje jasno določenih postopkovnih smernic glede vključevanja otrok, različna stopnja usposobljenosti mediatorjev za delo z otroki in previdnost institucij pri vključevanju otrok kot samostojnih subjektov v postopku.
Magistrsko delo ugotavlja, da se otrok v praksi pogosto še vedno obravnava zgolj kot objekt zaščite, ne pa kot aktivni udeleženec postopka, ki ima pravico do izražanja svojega mnenja in do njegove upoštevanosti. Potreben je nadaljnji razvoj strokovnih smernic, izobraževanj in pristopov, ki bodo otrokovo participacijo v družinski mediaciji utemeljeno, varno in sistematično umeščali v prakso.
Ključne besede: Mediacija, konflikti, družinski spori, varstvo otrokovih koristi, zakonodaja o zaščiti otrok, alternativno reševanje sporov, družinska mediacija, vključitev otroka v družinsko mediacijo
Objavljeno v DKUM: 03.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (970,43 KB) |
23. Testiranje sposobnosti razlikovanja tonskih višin pri predšolskih otrocih z uporabo digitalnega merskega pripomočka : diplomsko deloNuša Majcenovič, 2025, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je z uporabo digitalnega merskega pripomočka izmeriti sposobnost razlikovanja tonskih višin pri predšolskih otrocih, starih od štiri do šest let. Zanimalo nas je, kako uspešni bodo otroci na testu razlikovanja tonskih višin ter ali na to sposobnost pomembno vplivajo starost, spol, dodatno glasbeno udejstvovanje in ukvarjanje staršev z glasbo. Podatke smo zbrali s kvantitativno metodo, in sicer s pomočjo posebej zasnovanega digitalnega testa, ki so ga otroci izvedli na tabličnem računalniku, ter z anketnim vprašalnikom, ki so ga izpolnili starši. V sklopu analize podatkov smo izvedli Kruskal-Wallisov ter Mann-Whitneyjev preizkus razlik. Ugotovili smo, da je največ otrok uspešno razlikovalo med vsemi primeri tonskih višin. Poleg tega jim je manj težav predstavljalo razlikovanje med dvema enakima višinama kot pa med dvema različnima. Razlike med skupinami v starosti, spolu in dodatnem glasbenem udejstvovanju niso bile statistično značilne. Statistično značilne razlike pa so se pokazale med otroki, katerih starši se ukvarjajo z glasbo, in tistimi, katerih starši se ne.
Ključne besede: glasbene sposobnosti, razlikovanje tonskih višin, predšolski otrok, preverjanje glasbenih sposobnosti, digitalna tehnologija
Objavljeno v DKUM: 03.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,86 MB) |
24. Merjenje ritmičnih sposobnosti otrok v predšolskem obdobju s pomočjo digitalne tehnologije : diplomsko deloEva Trbuc, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje uspešnost predšolskih otrok pri prepoznavanju ritmičnih vzorcev s pomočjo digitalne tehnologije in analizira dejavnike, ki vplivajo na njihovo uspešnost. V empiričnem delu je predstavljen digitalno zasnovan preizkus, pri katerem otroci prepoznavajo ritmične vzorce v štiričetrtinskem taktu, dolgem štiri dobe. Preizkus se izvaja na tabličnem računalniku, ki samodejno beleži rezultate. Ugotovitve kažejo na raznoliko uspešnost otrok pri nalogi, pri čemer so se kot uspešnejši izkazali tisti, ki redno sodelujejo pri glasbenih dejavnostih, kot so folklora, pevski zbor ali ples. Rezultati poudarjajo, da ritmične sposobnosti v predšolskem obdobju še intenzivno dozorevajo in da je njihov razvoj med posamezniki različen. Ključna ugotovitev diplomskega dela je, da zgodnja vključenost otrok v strukturirane glasbene dejavnosti in spodbudno glasbeno okolje pomembno prispevata k razvoju ritmičnih sposobnosti. Digitalna tehnologija se je pri tem izkazala kot učinkovit pripomoček za preverjanje ritmičnih sposobnosti, saj je povečala otrokovo motivacijo, izboljšala zbranost in omogočila standardizirano izvedbo preizkusa.
Ključne besede: predšolski otrok, ritem, ritmične sposobnosti, testiranje, digitalna tehnologija
Objavljeno v DKUM: 02.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 42
Celotno besedilo (735,35 KB) |
25. Plesne dejavnosti v vrtcu na temo čustev : diplomsko deloNina Dolar, 2025, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela Plesne dejavnosti v vrtcu na temo čustev je raziskati, na kakšen način lahko otroci skozi ples in plesne dejavnosti spoznavajo, prepoznavajo ter izražajo različna čustva. Diplomsko delo obsega teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo se osredotočili na povezovanje spoznanj različnih avtorjev o čustvih, čustvenem ter gibalnem in plesnem razvoju predšolskih otrok. Poleg tega smo se osredotočili na ustrezna načela, metode in oblike dela, h katerim težimo za optimalno načrtovanje in izvedbo plesnih dejavnosti v vrtcu. V praktičnem delu smo zapisali osem priprav plesnih dejavnosti, skozi katere so otroci izražali temeljna in kompleksna čustva. Te smo izvedli s skupino 22 predšolskih otrok, starih 5 do 6 let v vrtcu Žalec. Na osnovi evalvacij, ki smo jih zapisali po izvedbah, smo ugotovili, da lahko s skrbno načrtovanimi in otrokom prilagojenimi plesnimi dejavnostmi uspešno obravnavamo tako temeljna kot tudi kompleksna čustva, pri čemer so otroci izkazali visoko stopnjo motivacije, ustvarjalnosti in zanimanja.
Čeprav so kompleksna čustva za otroke manj poznana, so jih z ustrezno predstavitvijo in uporabo zanimivih pripomočkov uspešno prepoznavali in izražali skozi ples, kar je pripomoglo k pozitivnim odzivom ter poglobljenemu doživljanju čustev.
Ključne besede: čustva, ples, predšolski otrok, plesne dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 29.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 52
Celotno besedilo (2,60 MB) |
26. Razumevanje živega in neživega v vrtcu in šoli : diplomsko deloLeon Horvat, 2025, diplomsko delo Opis: Kurikularno področje narave je za otrokov razvoj izjemno pomembno. Otroci namreč vsak dan preživijo vsaj del časa na prostem, v naravnem okolju, kar ima, kot so pokazale številne raziskave, številne pozitivne učinke na njihovo dobro počutje in celostni razvoj.
Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo se osredotočili na področje narave ter natančneje obravnavali tematiko živega in neživega. Predstavili smo obstoječe ugotovitve in spoznanja ter delo številnih avtorjev. Poseben poudarek smo namenili razmišljanju otrok o živem in neživem ter pomenu te tematike za predšolske otroke.
Empirični del diplomske naloge vključuje raziskavo, izvedeno v Vrtcu Podgorci in na Osnovni šoli Velika Nedelja – Podružnica Podgorci. V raziskavo je bilo vključenih 64 otrok iz petih različnih skupin: štirih iz vrtca in prvega razreda osnovne šole. Najmlajša starostna skupina je vključevala otroke, stare 2–3 leta, sledile so skupine 2–4 leta, 3–4 leta, 5–6 let in najstarejša skupina, stara 6–7 let. Empirični del smo zaključili z nekaj predlogi dejavnosti, s katerimi lahko starši, vzgojitelji in drugi preverijo otrokovo razumevanje razlik med živim in neživim.
Raziskava je potekala individualno. Otroci so razvrščali 20 predmetov, živih in neživih, na dva lista: zelenega za žive in rdečega za nežive predmete. Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da otroci večinoma prej in lažje razumejo pojem živega kot neživega, saj imajo pri razvrščanju več težav z neživim. Razumevanje živega in neživega se s starostjo izboljšuje, vendar tudi v prvem razredu vsi odgovori še niso povsem pravilni.
Ključne besede: otrok, živo, neživo, narava, raziskava
Objavljeno v DKUM: 25.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (7,93 MB) |
27. Participacija otrok pri urejanju prostora v vrtcuMonika Mithans, Sabina Ograjšek, Milena Ivanuš-Grmek, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Participacija otrok je pomembna značilnost demokratične predšolske vzgoje, ki pri-naša mnoge pozitivne učinke. Prav zato je njena implementacija v vrtcu nujna. V prispevku se osredotočamo na participacijo otrok pri urejanju prostorov v vrtcu, kajti otroci v vrtcu preživijo velik del dneva in pomembno je, da se tam počutijo dobro. Raziskava je nastala v okviru projekta Vključenost v predšolsko izobraževanje: dejavnik zagotavljanja enakih možnosti za razvoj posameznika in družbe ter vseživljenjsko učenje, ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). V raziskavi je sodelovalo 423 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev, ki so bili v šolskem letu 2021/2022 zaposleni v slovenskih vrtcih. Za pridobivanje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik. Ugotovili smo, da večina vzgojiteljev otrokom ponudi možnost sodelovanja tako pri urejanju notranjih površin kot tudi pri urejanju zunanjih površin vrtca. V nadaljevanju smo se osredotočili na sodelovanje otrok pri urejanju igralnice, saj v igralnici otroci preživijo največ svojega časa v vrtcu. Rezultati kažejo, da večina vzgojiteljev ponudi otrokom možnost sodelovanja pri urejanju kotičkov za igro. Le tretjina vzgojiteljev otrokom omogoča sodelovanje pri opremljanju igralnice in razporejanju opreme v igralnici. Večina vzgojiteljev je poročala, da otrok ne vključuje v sprejemanje odločitev o nakupu igrač in materialov. Ugotovili smo še, da med vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev obstajajo razlike pri vključevanju otrok v urejanje okolja v vrtcu, pri čemer so bile razlike v prid vzgojiteljev. Razlike so se pokazale tudi med vzgojitelji, ki so se udeležili izobraževanj na področju participacije otrok, in vzgojitelji, ki se tovrstnih izobraževanj niso udeležili, pri čemer imajo bolj participativno prakso delovanja vzgojitelji, ki so se udeležili izobraževanj. V pedagoški praksi se pri udejstvovanju participacije pojavljajo različne dileme, ki pripomorejo k temu, da so otroci prikrajšani za številne možnosti soodločanja, kar se odraža tudi v naših rezultatih. Iz tega izhaja, da je pomembno, da vzgojitelji reflektirajo svojo prakso delovanja na področju participacije, saj lahko posledično otrokom zagotovijo več priložnosti soodločanja.
Ključne besede: participacija, okolje, vrtec, vzgojitelj, otrok
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (4,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
28. Podpora družini otroka z motnjo v duševnem razvojuBarbara Grajfoner, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Osebe z motnjo v duševnem razvoju imajo nižjo intelektualno sposobnost, so manj spretne in se težje prilagodijo v vsakodnevnih življenjskih aktivnostih. Podpora družini otroka z motnjo v duševnem razvoju je izjemnega pomena, saj pomaga staršem pridobiti potrebna znanja in veščine o skrbi za otroka ter kako učinkovito obvladovati vsakodnevne izzive. Namen zaključnega dela je raziskati, s katerimi intervencijami nudimo podporo družini otroka z motnjo v duševnem razvoju.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili opisno metodo dela. Strokovna in znanstvena literatura je bila poiskana v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Cochrane Library ter ScienceDirect. S pomočjo smernic PRISMA diagrama smo predstavili potek iskanja znanstvene literature. Izvedli smo vsebinsko analizo zbranih podatkov.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 6 člankov od 267. Rezultati kažejo, da so intervencije pomembne pri učenju družine. Glavna kategorija pri vsebinski analizi je vpliv otroka na družino, podkategorije pa so: socialna podpora, zdravstveno stanje, odnos sorojencev, kakovost družinskega življenja ter starševstvo in zakonsko življenje.
Razprava in zaključek: Intervencije, ki so pomembne in podpirajo družino z otrokom z motnjo v duševnem razvoju, so: prepoznati potrebe otroka, izvajanje pravilne komunikacije, kako pravilno rokovati z otrokom, naučiti otroka socialnih interakcij, kako se spopadati s stresnimi situacijami, kam se obrniti po pomoč itd.
Ključne besede: težave v duševnem razvoju, podporne intervencije, otrok, centri za zgodnjo obravnavo, podpora družini
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,71 MB) |
29. Vpliv spanja na razvoj zdravega novorojenčkaMaja Zorec, 2025, diplomsko delo Opis: Povzetek
Uvod: Spanje je ključnega pomena za zdravje in dobro počutje skozi celotno življenje. Pomembno je, da novorojenčki spijo dovolj časa, saj pomanjkanje le-tega vpliva na celotni dojenčkov razvoj. Namen diplomskega dela je bil na podlagi literature raziskati, kako spanje vpliva na razvoj zdravega novorojenčka.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in metodo analize, kompilacije, komparacije in metodo sinteze. Pregled literature smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, Cochrane Library, CINAHL Ultimate in Web of Science. Za sistematično razvrščanje relevantnih informacij iz literature je bila uporabljena metoda vsebinske analize. Izbiro ustreznih člankov smo ponazorili s PRISMA diagramom.
Rezultati: Od 1512 člankov smo v analizo vključili 5 polno dostopnih vsebinsko primernih člankov. Najpomembnejše ugotovitve so pokazale, da spanje novorojenčka vpliva na različna področja dojenčkovega razvoja, kot so: telesni, kognitivni in socialno-čustveni razvoj. Pomanjkanje spanja lahko negativno vpliva na posamezni razvoj dojenčka, prav tako pa zaradi tega obstaja večje tveganje za razvoj anksioznih motenj.
Razprava in zaključek: Spanje je ključnega pomena za zdrav dojenčkov razvoj, saj pomanjkanje le-tega negativno vpliva na celoten otrokov razvoj. Zato je zelo pomembno razumevanje pomembnosti spanja pri novorojenčku, tako za zdravstvene delavce kot tudi za starše.
Ključne besede: spanje, zdrav otrok, tveganja v razvoju
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,12 MB) |
30. Vloga starejših sorojencev pri doseganju mejnikov gibalnega razvoja 1-2 leti starih otrok : diplomsko deloSara Prelič, 2025, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil preučiti vpliv starejših sorojencev na doseganje mejnikov gibalnega razvoja 1–2 leti starih otrok. V teoretičnem delu so bili predstavljeni gibalni razvoj in gibalne spretnosti otrok do 2. leta, mejniki gibalnega razvoja in vloga starejših sorojencev pri gibalnem razvoju otroka. V empiričnem delu so bili predstavljeni rezultati raziskave, v katero je bil vključen neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije staršev otrok, starih 1–2 leti, iz šestih enot vrtcev Občine Moravske Toplice. Podatki so bili zbrani s kvantitativno tehniko, merski instrument je predstavljal anketni vprašalnik za starše. Za analizo podatkov je bil uporabljen t-test za neodvisne vzorce. Rezultati so pokazali, da otroci s starejšimi sorojenci niso dosegali gibalnih mejnikov hitreje v primerjavi z otroki brez sorojencev, razlika ni bila statistično značilna (p > 0,05). Ugotovljeno je bilo, da so otroci s starejšimi sorojenci hitreje dosegli mejnika sedi in lazi, medtem ko so otroci brez sorojencev prej dosegli mejnike stoji opora, hodi opora, stoji samostojno in shodi. Prav tako ni bila ugotovljena statistično značilna razlika (p > 0,05) med otroki z enim in več starejšimi sorojenci. Otroci z več starejšimi sorojenci so hitreje dosegli mejnik sedi, otroci z enim sorojencem pa so prej dosegli mejnike lazi, stoji ob opori, hodi ob opori, stoji samostojno in shodi.
Ključne besede: otrok 1–2 leti, gibalni razvoj, mejniki gibalnega razvoja, starejši sorojenci
Objavljeno v DKUM: 20.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 57
Celotno besedilo (979,72 KB) |
