| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


151 - 160 / 1129
Na začetekNa prejšnjo stran12131415161718192021Na naslednjo stranNa konec
151.
Gledališke igre za najmlajše : diplomsko delo
Tina Horvat, 2021, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge je na podlagi strokovne literature predstavljen pomen gledališča in gledaliških dejavnosti oziroma iger za otroke v prvem starostnem obdobju. Gre za čas, ko je njihov govor še v fazi razvijanja. Pomembno je spodbudno okolje, da otroku pustimo čas in prostor za samostojno učenje in raziskovanje. Z izvajanjem gledaliških dejavnosti pripomoremo k zaznavanju na vseh čutnih ravneh. Pomembna je vloga vzgojitelja, da zna z otroki vzpostaviti pravilno komunikacijo in izbere igro, s katero zna ustvariti prijetno vzdušje. Le tako otroci z veseljem in zanimanjem sodelujejo ter se hkrati učijo biti strpni drug do drugega. Razvijajo tudi svojo ustvarjalnost in domišljijo, z obvladovanjem gibanja pa gradijo svojo samopodobo.
Ključne besede: gledališče, otrok, predšolska vzgoja, gledališke igre, spodbudno okolje.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 1004; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

152.
Vloga vzgojitelja pri uvajanju otrok v vrtec : diplomsko delo
Kristina Gosnik Flis, 2021, diplomsko delo

Opis: Vzgojitelji imajo zelo pomembno vlogo pri uvajanju otrok v vrtec, saj so ravno oni tisti, ki otroka sprejmejo in se pri tem zavedajo, da otroku vstop v vrtec predstavlja pomembno življenjsko prelomnico. Naša diplomska naloga z naslovom Vloga vzgojitelja pri uvajanju otrok v vrtec je sestavljena iz dveh delov. Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del, v katerem smo podrobneje predstavili vlogo vzgojitelja pred začetkom uvajanja otrok v vrtec in vlogo ter naloge vzgojitelja med samim potekom uvajanja otrok v vrtec. Drugi del diplomske naloge pa je sestavljen iz empiričnega dela. V tem delu so predstavljeni in razloženi pridobljeni podatki. Podatke smo pridobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, le te smo obdelali s pomočjo programa SPSS. Na sodelovanje v raziskavi se je odzvalo 120 vzgojiteljev iz nekaterih vrtcev Podravske in Savinjske regije. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali se vzgojiteljem njihova vloga pri uvajanju zdi pomemba, kaj zajema njihovo načrtovanje na uvajalno obdobje, kakšna je njihova vloga in naloga med uvajanjem itd. Ugotovili smo, da je večina vzgojiteljev mnenja, da imajo zelo pomembno vlogo pri uvajanju otrok v vrtec, in da vzgojitelji najpogosteje pri uvajanju otrok v vrtec uporabljajo srednje dolgi model uvajanja.    
Ključne besede: otrok, uvajalno obdobje, uvajanje, vloga vzgojitelja, vzgojitelj.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 1405; Prenosov: 319
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

153.
Vpliv spodbudnega učnega okolja na moralni razvoj predšolskih otrok
Kaja Dobovšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv spodbudnega učnega okolja na moralni razvoj predšolskih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili pomen kakovostne izobrazbe, ki je temelj vzgoje v sodobni družbi, opredelili smo značilnosti učnega okolja ter dali večji poudarek spodbudnemu učnemu okolju. Nekaj besed smo nato namenili tudi moralnemu razvoju predšolskih otrok, kjer smo opredelili teorije moralnega razvoja, vpliv negativnih in pozitivnih odzivov odraslih oseb na moralni razvoj, opredelili smo tudi vpliv vzgoje in vrstnikov na ponotranjanje pravil ter njihov splošen vpliv na moralni razvoj. V empiričnem delu smo raziskali mnenje strokovnih delavcev o vplivu spodbudnega učnega okolja na kriterije kakovosti in otrokov celostni razvoj, razvitost komponent moralnega razvoja v predšolskem obdobju, pogostost vključevanja dejavnosti s področja moralnega razvoja tako v načrtovane dejavnosti kot tudi v dnevno rutino. Zanimalo nas je še mnenje strokovnih delavcev o razvitosti prosocialnega vedenja v predšolskem obdobju ter kako anketirani reagirajo ob moralno nezaželenem obnašanju otroka. Na koncu nas je zanimalo mnenje o vplivu nekaterih dejavnikov na oblikovanje otrokovega moralnega vrednotenja in presojanja.
Ključne besede: kakovostna izobrazba, moralni razvoj, predšolski otrok, spodbudno učno okolje
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 1103; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

154.
Govorna zmožnost in pojav asociativnih dogodkov v pripovedovanju ob sličicah v drugem starostnem obdobju : diplomsko delo
Simona Črešnjovnjak, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Govorna zmožnost in pojav asociativnih dogodkov v pripovedovanju ob sličicah v drugem starostnem obdobju bomo v teoretičnem delu obravnavali otrokov razvoj in pomen govora, vlogo staršev in vzgojiteljev pri otrokovem govoru ter pri tem tudi kako govor pri otroku spodbujamo. Govorili bomo o branju ter njegovem pomenu, o tem, kaj in kako brati otroku. Del teoretičnega dela naloge pa se bomo osredotočili tudi na otrokovo besedišče, rabo knjižnega jezika in narečja ob pripovedovanju ob sličicah. Namen empiričnega dela diplomske naloge je bilo ugotoviti razvoj besedišča (število besed, povedi, samostalnikov, glagolov, pridevnikov), rabe narečja v pripovedovanju in rabe asociativnih dogodkov v pripovedovanju ob sličicah, predšolskih otrok, starih 5-6 let. Otrokom smo v prvem in drugem preverjanju ponudili enako slikovno gradivo, vrstni red le teh pa si je otrok izbral sam. časovni razpon prvega in drugega preverjanja je bil en mesec, med tem, pa smo otrokom ponudili različne dejavnosti, katere so se navezovale na temo Bled.
Ključne besede: predšolski otrok, pripovedovanje, govorna zmožnost, zgodba ob slikah, asociativni dogodek
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 861; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

155.
Spremljanje gibalnega razvoja predšolskih otrok s testi mot 4-6 : magistrsko delo
Nina Benčec, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Spremljanje gibalnega razvoja predšolskih otrok s testi MOT 4‒6 v teoretičnem delu predstavljamo razvoj predšolskega otroka z opisom stopenj in faz gibalnega razvoja. Z baterijo testov MOT 4‒6 smo v empiričnem delu spremljali gibalni razvoj predšolskih otrok v obdobju petih mesecev, rezultate pa analizirali in interpretirali ter ugotavljali napredek njihovega motoričnega razvoja. Neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok je bil sestavljen iz dveh različnih vrtcev, in sicer iz Vrtcev občine Moravske Toplice ‒ enote Moravske Toplice ter enote Fokovci. Namen spremljanja gibalnega razvoja predšolskega otroka s testi MOT 4‒6 je sledil cilju, da na njegovi osnovi ugotovimo, ali obstaja razlika v gibalni učinkovitosti otrok v primerjavi z rezultati inicialnega in finalnega testiranja v obdobju petih mesecev. Poleg tega smo želeli ugotoviti tudi, ali obstaja razlika med dvema skupinama otrok v dveh različnih vrtcih. Otroke smo pod enakimi pogoji testirali dvakrat, pred vsakim testiranjem pa smo jim izmerili tudi obseg pasu, telesno težo ter višino. Na podlagi rezultatov smo s pomočjo t-testa za odvisne vzorce ugotovili, da so otroci v obdobju petih mesecev v gibalni učinkovitosti napredovali.
Ključne besede: gibalni razvoj, predšolski otrok, gibalna učinkovitost, gibalne sposobnosti, motorični test MOT 4‒6
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 1723; Prenosov: 357
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

156.
Vpliv poporodne depresije na skrb za dojenčka
Michele Videmšek, 2021, diplomsko delo

Opis: V poporodnem obdobju se v materinem telesu dogajajo številne spremembe, katerih končni cilj je vzpostaviti takšno anatomsko, fiziološko, metabolično in hormonsko stanje, kot je bilo pred zanositvijo. Po porodu najmanj ena ali dve ženski od desetih postaneta depresivni. Neustrezna povezava mati–otrok je lahko ena najnevarnejših in sprva mogoče bolj spregledanih situacij, ki lahko pustijo negativne posledice v psihičnem zdravju otroka. Uporabljena je deskriptivna metoda dela. Uporabili smo sistematični pristop dela z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije. Pregled literature smo izvedli v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, SAGE journals in ScienceDirect s pomočjo ključnih besed v angleškem jeziku. Potek iskanja literature smo predstavili v diagramu PRISMA. Poporodna depresija ima številne neposredne in posredne negativne učinke na otrokov razvoj, vključno z manjšo kakovostjo domačega okolja ter zmanjšano materino občutljivostjo in skrbnostjo. Zato se tudi zdi pomembno, da depresijo v poporodnem obdobju čim prej odkrijemo in zdravimo, da bi se izognili škodljivim posledicam.
Ključne besede: poporodno obdobje, nosečnost, poporodne duševne motnje, otrok, mati
Objavljeno v DKUM: 30.11.2021; Ogledov: 985; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (497,42 KB)

157.
Vpliv količine gibalnih dejavnosti na gibalno učinkovitost predšolskih otrok : diplomsko delo
Katja Ložar, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv količine gibalnih dejavnosti na gibalno učinkovitost predšolskih otrok smo v teoretičnem delu predstavili otrokov gibalni razvoj, motorične sposobnosti ter gibalno učinkovitost in gibalne dejavnosti, ki so primerne v predšolskem obdobju. Opisali smo vzgojiteljevo vlogo, ki ima velik pomen pri izbiri in količini gibalnih dejavnosti, s katerimi pripomore h gibalnemu razvoju otroka. V empiričnem delu je predstavljena izvedena raziskava, s katero smo ugotavljali, ali količina gibalnih dejavnosti vpliva na razvoj gibalne učinkovitosti predšolskih otrok. V raziskavi smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo. Raziskovalni vzorec je bil neslučajnostni, priložnostni iz konkretne populacije otrok, starih 5-6 let in 4 vzgojiteljice iz Vrtca Ribnica. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko, anketni vprašalnik z vprašanji zaprtega in polodprtega tipa za vzgojitelje ter motoričnimi testi za otroke. Rezultati raziskave so pokazali, da so bolj gibalno učinkoviti otroci, ki izvajajo gibanje 1-2-krat tedensko, kot otroci, ki izvajajo gibanje vsak dan. Glede na rezultate raziskave ne obstajajo statistično pomembne razlike, vendar se povsod kaže tendenca k statistično pomembnim razlikam. Zaradi pridobljenih rezultatov menimo, da vzgojiteljice na anketni vprašalnik niso odgovarjale iskreno, saj številni avtorji različnih knjig gibanju predšolskega otroka pripisujejo visoko pomembnost.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, motorične sposobnosti, vzgojitelj, gibalne dejavnosti, gibalna učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 25.11.2021; Ogledov: 1760; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (693,18 KB)

158.
Aktivni življenjski slog in prehranske navade otrok : diplomsko delo
Brigita Skledar, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Aktivni življenjski slog in prehranske navade otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Namen diplomskega dela je ugotovitev prehranjevalnih navad in aktivnega življenjskega sloga otrok v 1. razredu mestne in podeželske osnovne šole. Cilj diplomskega dela je primerjava prehranjevalnih navad in aktivnega življenjskega sloga otrok v 1. razredu mestne in podeželske osnovne šole. V teoretičnem delu smo predstavili prehrano otrok in s tem povezane prehranske navade, motorične sposobnosti otrok, aktiven življenjski slog, pomen telesne aktivnosti v dobi mladostništva, športno aktivnost, ki oblikuje mladega človeka ter ga dela boljšega, slabosti telesne neaktivnosti za otroka in mladostnika, stopnje motoričnega razvoja, vlogo prehrane v motoričnem razvoju otroka. Na koncu teoretičnega dela smo povzeli dosedanje raziskave ter ugotovitve. V empiričnem delu smo predstavili interpretacijo ter rezultate anonimnega anketnega vprašalnika. Podatke smo zbrali s kvantitativno tehniko. Pri tem smo uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije staršev otrok mestne in podeželske šole v starosti 6 in 7 let. Podatke, ki smo jih pridobili, smo obdelali s Hi-kvadrat testom. Ugotovili smo, da imajo otroci 1. razreda tako mestne kot podeželske osnovne šole enako aktiven življenjski slog, se pa razlikujejo prehranske navade otrok 1. razreda omenjenih šol. Ugotovili smo namreč, da imajo otroci podeželske šole boljše prehranske navade kot pa otroci, ki prihajajo iz mestne osnovne šole.
Ključne besede: Prehranske navade, življenjski slog, telesna aktivnost, prehrana otrok, zdravje
Objavljeno v DKUM: 25.11.2021; Ogledov: 1558; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (822,85 KB)

159.
Igra predšolskih otrok v naravnem okolju v različnih vremenskih razmerah : diplomsko delo
Ana Herič, 2021, diplomsko delo

Opis: Misel pravi, da ni dobrega in slabega vremena, ampak le dobra in slaba oprema. Dandanes se otroci doma in v vrtcu premalo srečujejo z igro v različnih vremenskih razmerah. Diplomsko delo z naslovom Igra predšolskih otrok v naravnem okolju v različnih vremenskih razmerah je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene zanimivosti in prednosti igre v naravnem okolju, zapisan je tudi pomen tveganja pri taki igri. Izpostavljena je igra v različnih vremenskih razmerah z vsemi prednostmi in nevarnostmi, ki jih prinaša. Namen raziskave je ugotoviti, kako igro v naravnem okolju sprejemajo otroci in katera čutila uporabljajo pri igri v različnih vremenskih razmerah. Rezultati so bili pridobljeni na podlagi opazovanja proste igre dveh predšolskih otrok v naravnem okolju. Otroka sta se šest dni igrala v naravnem okolju, kljub snegu, dežju, soncu in mrazu. Pozornost je bila usmerjena na otrokova vprašanja in zanimive komentarje, ugotavljali smo, ali motivacija za igro izhaja iz otroka, ali morebiti potrebuje še dodatno spodbudo s strani vzgojitelja. Ugotovili smo, da otroci pri igri na prostem uporabljajo skoraj vsa čutila, le v hladnejših mesecih so lahko prikrajšani do čutila za okus, saj je takrat na voljo manj užitnih dobrin. Velikokrat se pri taki igri umažejo, a jih to ob ustreznih zaščitnih oblačilih in obutvi prav nič ne ovira pri igri.
Ključne besede: vremenske razmere, naravno okolje, prosta igra, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 1059; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

160.
Glasbena ustavrjalnost v predšolskem obdobju otroka : diplomsko delo
Neli Voglar, 2021, diplomsko delo

Opis: Otroci v sebi nosijo ustvarjalne potenciale. Glasba jim omogoča, da v njej svobodno ustvarjajo, izražajo svoja občutja in spoznavajo sebe ter druge. Naloga odraslih je, da otroškim glasbenim dosežkom pozorno prisluhnemo in da otroke s svojim vedenjem ter pričakovanji vodimo do celovite izgradnje njihovih glasbenih potencialov. Cilj diplomskega dela je bil načrtovati in izvajati didaktične enote v okviru glasbene dejavnosti ustvarjanja v glasbi in ob glasbi. V raziskavi, v katero smo vključili 2–3 in 4–5 let stare otroke, smo pri usmerjenih in neusmerjenih glasbenih dejavnostih spremljali interes in občutja otrok pri ustvarjanju v glasbi in ob glasbi ter kvaliteto glasbenega ustvarjanja in analizirali učinkovitost ciljne strukture priprave. Prišli smo do ugotovitev, da je večina otrok med glasbenim ustvarjanjem izražala veselo razpoloženje, največ občutkov strahu ali nezadovoljstva pa so izrazili otroci pri vokalnem ustvarjanju. Izkazalo se je, da so otroci 2. starostnega obdobja za ustvarjanje v glasbi in ob njej potrebovali več spodbud vzgojitelja in večkrat izražali občutke strahu ali nezadovoljstva med glasbenim ustvarjanjem kot pa otroci 1. starostnega obdobja. Otroci 2. starostnega obdobja so v okviru naše raziskave tudi večkrat ustvarili izvirne instrumentalne vsebine. Največ načrtovanih ciljev so otroci v celoti dosegli na področju instrumentalnega ustvarjanja, najmanj pa na področju vokalnega ustvarjanja.
Ključne besede: glasba, glasbena ustvarjalnost, vrtec, predšolski otrok, interes otrok
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 1166; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici