Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo z naslovom Grafika v 1. razredu osnovne šole je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo opisali posamezna likovna področja s poudarkom na grafiki, se osredotočili na tehnike, ki jih likovno področje grafike ponuja in vse skupaj povezali z likovnim motivom in likovnim ritmom. V praktičnem delu smo načrtovali pet likovnih dejavnosti, ki smo jih dokumentirali in analizirali. Otroci so prek dejavnosti spoznali nekatere grafične tehnike in razvijali svojo likovno ustvarjalnost na njim nov in zanimiv način. V proces izvajanja je bilo vključenih 22 otrok starih med 6 in 7 let. Ob pisanju diplomske naloge smo si zadali štiri raziskovalna vprašanja, s pomočjo katerih smo ugotovili, da so vse grafične tehnike, ki smo jih obravnavali v sklopu diplomske naloge, bile primerne. Največ zanimanja in pozornosti pri otrocih sta privabili tehniki monotipije in tiska s pečatniki. Otroci so nas zelo presenetili pri uporabi pripomočkov in materialov, s katerimi so se večinoma srečali prvič, saj so bili z njimi zelo spretni. Ob ustvarjanju smo spodbujali predvsem lastno domišljijo otrok, večjih spodbud ni bilo potrebnih.
Ključne besede: Likovna področja, grafika, grafične tehnike, likovno izražanje otrok.
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 797; Prenosov: 114
Celotno besedilo (7,75 MB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom Motiviranje otrok z lutko je lutka predstavljena kot izhodišče za rutinske dejavnosti v vrtcu. Služila je pri motiviranju otrok za večje zanimanje za prehranjevanje, počitek, prihod v vrtec in ostajanje v vrtcu. Tovrstne dejavnosti omogočajo predšolskemu otroku pridobivanje občutka za red in navajanje nanj, poleg tega pa je otrokom všeč, če poznajo zaporedje in potek rutinskih dejavnosti. V teoretičnem delu diplomske naloge je lutka predstavljena kot sredstvo za motivacijo otrok, ki spodbuja otroke k lastni aktivnosti. Naveden je pomen motiviranja z lutko kot uspešne metode posredovanja novih vsebin in sredstva za doseganje ciljev v vzgojno-izobraževalnem delu. Cilji so bili pridobivanje teoretičnega znanja s področja rutinskih dejavnosti v vrtcu, ter posredovanje pravil in novih veščin skozi motivacijo z lutko. Lutka je motivacijsko sredstvo, s pomočjo katerega otroci še bolj raziskujejo in pridobivajo voljo in veselje za aktivnosti pri rutinskih dejavnostih. V praktičnem delu je predstavljeno delo z lutko in dejavnosti, izvedene s pomočjo lutke – ljubljenke skupine. Rezultati praktičnega dela z lutko kažejo, da se otroci skozi ta proces pri rutinskih dejavnostih bili bolj motivirani ter da jim je lutka nudila večjo varnost. Vzgojiteljeva naloga je spodbujanje in pripravljanje otrok na to, da v vrtec prihajajo sproščeni, nasmejani in predvsem dobre volje.
Ključne besede: lutka – ljubljenka skupine, rutinske dejavnosti, motivacija otrok, vrtec, predšolski otroci.
Objavljeno v DKUM: 28.07.2022; Ogledov: 725; Prenosov: 130
Celotno besedilo (2,76 MB)

Opis: Diplomsko delo z naslovom Praktična raba IKT v vrtcu pri izvajanju dejavnosti v vsakodnevnih situacijah je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu je opredeljena informacijsko-komunikacijska tehnologija (v nadaljevanju IKT), podrobno je opisano, kako IKT vpliva na razvoj otrok ter kakšne so njene prednosti in slabosti. Predstavljeno je, kako je IKT uporabljena v vrtcu in na kakšen način je IKT opisana v Kurikulumu za vrtce. Kakšno vlogo imajo vzgojitelji in otroci pri varni uporabi IKT. V nadaljevanju pa opredelimo animacijo, različne animacijske tehnike in podrobneje opišemo animacijsko tehniko Stop-motion, ki je bila z otroki uporabljena v praktičnem delu. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki so bili pridobljeni s kvalitativno tehniko intervjuja. Namen zaključnega dela je bil seznaniti in vključiti otroke v pripravo izdelave stop-motion animacije. V praktičnem delu je predstavljen proces izdelave, ki je potekal dlje časa in po posameznih stopnjah.
Ključne besede: IKT, Stop-motion, animacija, vrtec, otrok, tehnologija
Objavljeno v DKUM: 18.07.2022; Ogledov: 1260; Prenosov: 243
Celotno besedilo (1,42 MB)

Opis: V diplomskem delu bomo predstavili pomembnost telesne aktivnosti v času izrednih razmer, kot je bila epidemija covida-19, za zdravje in dobro počutje vzgojiteljev oziroma pomočnikov vzgojitelja predšolskih otrok. Želeli smo raziskati, kako so omejitve gibanja zaradi epidemije vplivale na njihove gibalne navade, ali so dosegali priporočila glede telesne aktivnosti in katero vrsto rekreacije so najpogosteje uporabili za telesno aktivnost.  Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika in jih nato obdelali s pomočjo kvantitativne obdelave. V raziskavi je sodelovalo 28 strokovnih delavcev vrtca z območja celotne Slovenije. Za ugotavljanje telesne aktivnosti smo uporabili lestvico IPAQ, ki je specifično namenjena ugotavljanju količine telesne aktivnosti anketirancev.  Z raziskavo smo ugotovili, da so bili vzgojitelji in pomočniki vzgojitelja v času omejitev gibanja zaradi epidemije covida-19 več časa telesno aktivni kot po sproščenih ukrepih in da so v času omejitev dosegali priporočila glede telesne aktivnosti. Njihova najpogostejša oblika rekreacije je bil sprehod in rezultati o količini telesne aktivnosti glede na okolje so zelo podobni.  Zadovoljni smo, da se strokovni delavci v vrtcu zavedajo pomena telesne aktivnosti za njihovo zdravje, saj smo v raziskavi pridobili podatek, da je bilo v času omejitev zaradi epidemije covida-19 78,57 % vzgojiteljev, ki spadajo v kategorijo visoko aktivni po smernicah raziskave IPAQ. 
Ključne besede: telesna dejavnost, rekreacija, zdravje, vzgojitelj predšolskih otrok, omejitve, covid 19
Objavljeno v DKUM: 15.07.2022; Ogledov: 827; Prenosov: 77
Celotno besedilo (789,49 KB)

Opis: V današnjem hitrem tempu življenja je usmerjanje vase in iskanje rešitev za dobro duševno zdravje še kako pomembno. Živimo v času, kjer nas na vsakem koraku spremlja interaktivno komunikacijska tehnologija. Otroci so že od malih nog obdani s to tehnologijo, srečujejo se z veliko dražljaji, predvsem s socialnimi omrežji, katerih vsebine včasih niso najbolj primerne za otroke. Večina otrok po navadi posnema tisto, kar vidi – kot smo omenili, pa to ni vedno najboljše. Ob vsem tem se otrokova osebnost lahko izgubi, gledanje idealov na socialnih omrežjih pa lahko otrokovo samopodobo zmanjša. Pomembno je, da se otrok sprejema, se ima rad in je pozitivno naravnan do življenja, tako se bo lažje spopadal z morebitnimi težavami v življenju. Eden od načinov, kako lahko to doseže, je prakticiranje tehnik, ki spodbujajo čuječnost. V magistrskem delu nas je zanimalo, kako učitelji razrednega pouka ocenjujejo duševno zdravje učencev, kako so učitelji sami usposobljeni za prepoznavanje duševnih motenj pri učencih, ali bi čuječnost vključili k uram pouka in ali bi se udeležili izobraževanj na temo tesnobe in čuječnosti. Anketne odgovore smo prejeli od 80 učiteljev, ki poučujejo razredni pouk. Kot najpogostejše duševne motnje pri učencih so anketirani učitelji navajali anksioznost, motnje koncentracije in pozornosti, motnje vedenja in učne težave. Večina učiteljev (80 %) je mnenja, da bi čuječnost vključili k svojim uram pouka in da bi to prineslo pozitivne učinke na duševno zdravje učencev. Približno polovica anketiranih učiteljev se v prostem času ukvarja s čuječnostjo. Prav ti učitelji tudi navajajo, da so pri sebi opazili veliko pozitivnih učinkov, boljše duševno zdravje, skratka splošno boljše počutje. Glede na to, da smo pri analizi različnih znanstvenih člankov ugotovili, da ima redno izvajanje tehnik čuječnosti ogromno pozitivnih učinkov na fizično in duševno zdravje posameznika, bi bilo dobro tej veščini nameniti več časa.
Ključne besede: duševno zdravje otrok, duševne motnje, čuječnost, učitelji
Objavljeno v DKUM: 09.06.2022; Ogledov: 1044; Prenosov: 200
Celotno besedilo (1,98 MB)