Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu smo raziskali perspektivo družin, ki imajo gibalno ovirane otroke in mladostnike v zgodnji odraslosti. Želeli smo pridobiti vpogled v doživljanja teh družin, ob tem pa smo želeli pridobiti tudi vpogled v perspektivo celotnega otroštva in mladostništva glede svetovanja in podpore celotnim družinam, predvsem pa nas je zanimalo, ali so bile družine z gibalno oviranimi otroki pomoči in podpore deležni ali ne. V teoretičnem delu magistrske naloge smo najprej predstavili splošne značilnosti otrok s posebnimi potrebami, posebej podrobno smo predstavili skupino gibalno oviranih otrok. Predstavili smo tudi splošne značilnosti družin otrok s posebnimi potrebami, predvsem kakšne so potrebe družin gibalno oviranih otrok, kako družine otrok s posebnimi potrebami funkcionirajo, posebno pozornost smo namenili tudi sorojencem v omenjenih družinah. Ker nas je zanimalo predvsem področje svetovanja, smo se dotaknili tudi svetovanja in podpore družinam gibalno oviranih otrok, na koncu pa smo predstavili še socialno vključenost in primere dejavnosti socialne vključenosti. V kvalitativni raziskavi je sodelovalo devet družin, ki imajo gibalno oviranega otroka v zgodnji odraslosti. Na podlagi izvedene raziskave smo ugotovili, kakšna so bila doživljanja in odzivi staršev gibalno oviranih otrok med odraščanjem otroka, kako so se družine soočale z otrokovo gibalno oviranostjo in kakšne so bile potrebe omenjenih družin. Ugotovili smo tudi, ali so imele družine v času odraščanja otroka kakšno pomoč ali podporo, ali so bile deležne ustrezne zgodnje obravnave, ter katerih društev, skupin za samopomoč ali drugih organizacij so bile deležne. Prav tako smo ugotovili, kakšna je socialna vključenost gibalno oviranih posameznikov, predvsem pa smo spoznali, kako pomembna je pomoč in podpora tem družinam gibalno oviranih otrok in mladostnikov.
Ključne besede: Gibalno ovirani otroci in mladostniki, družine gibalno oviranih otrok, svetovanje, pomoč in podpora.
Objavljeno v DKUM: 21.06.2023; Ogledov: 603; Prenosov: 169
Celotno besedilo (2,64 MB)

Opis: Od čustev je odvisno človekovo preživetje. Otroci vsakodnevno doživljajo zelo raznolika čustva in tudi stiske so del njihovega vsakdanjega življenja. Otroku je potrebno pomagati razumeti, kaj doživlja, se pogovoriti o občutkih ter poudarjati, da smo tukaj zanje. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako se vzgojitelji odzivajo na stiske otrok v vrtcu. Zanimalo nas je predvsem, kako vzgojitelji ocenjujejo svojo zmožnost brezpogojnega sprejemanja in kakšne preventivne pristope uporabljajo ob pojavu morebitne stiske pri otroku v skupini. V empiričnem delu smo izvedli kvalitativno raziskavo na namenskem vzorcu petih vzgojiteljic, ki si prizadevajo za dobrobit otrok, ki doživljajo stiske. Z rezultati raziskave smo ugotovili, da se vzgojiteljice zavedajo svoje odgovornosti pri reševanju stisk otrok ter se nanje previdno in strokovno odzovejo. Vzgojiteljice zaznavajo, da stiske otrok večinoma izhajajo iz primarne družine, otroci pa nemalokrat stisko doživljajo pri vstopu v vrtec, v uvajalnem obdobju.
Ključne besede: vzgojitelj, stiske otrok, vrtec, predšolsko obdobje, brezpogojno sprejemanje.
Objavljeno v DKUM: 09.06.2023; Ogledov: 692; Prenosov: 158
Celotno besedilo (905,49 KB)

Opis: Glasba je za razvoj otroka zelo pomembna, ključno pa je tudi, da vzgojitelji čimbolj kakovostno načrtujemo glasbene dejavnosti že v prvem starostnem obdobju otrok. Cilj izvajanja glasbenih dejavnosti je predvsem, da pri otrocih vzbujamo interes in veselje do glasbe ter hkrati vplivamo na glasbeni razvoj otrok. Namen diplomskega dela je ugotoviti kvantiteto in kvaliteto načrtovanja glasbenih dejavnosti v vrtcih in v prvem starostnem obdobju otrok. V teoretičnem delu obravnavam teoretična izhodišča o načrtovanju in izvajanju glasbenih dejavnosti ter pomen le-teh za optimalen razvoj predšolskega otroka. V empiričnem delu pa sem s pomočjo anketnega vprašalnika za vzgojitelje, zaposlene v prvem starostnem obdobju prišla do ugotovitev, da anketirane vzgojiteljice v večini usmerjene glasbene dejavnosti načrtujejo vsaj enkrat tedensko, neusmerjene pa več kot dvakrat tedensko. V največji meri se poslužujejo procesno-razvojnega modela načrtovanja, za pisanje priprav pa največkrat uporabljajo dnevne priprave, ki so del širše didaktične enote. Prav tako sem ugotovila, da otroci največ interesa izražajo do petja pesmi in igranja na glasbila ter da se vzgojiteljice pri načrtovanju s težavami ne srečujejo.
Ključne besede: glasbene dejavnosti, načrtovanje, predšolski otrok, kurikulum za vrtce, prvo starostno obdobje
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 663; Prenosov: 216
Celotno besedilo (1,06 MB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga gibalnih dejavnosti v vrtcu pri razvoju motorične učinkovitosti 4–6 let starih otrok je v sklopu teoretičnega dela predstavljen gibalni razvoj predšolskega otroka z opisanimi fazami in njegovimi dejavniki. V nadaljevanju je opisana tudi gibalna učinkovitost ter vloga gibalnih dejavnosti, ki nanjo vplivajo. V empiričnem delu smo z uporabo baterije testov MOT 4–6, izvedli pedagoški eksperiment in spremljali motorično učinkovitost predšolskih otrok, v obdobju petih mesecev. Neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok so predstavljali otroci dveh skupin vrtca Krško. Razdeljeni so bili v eksperimentalno in kontrolno skupino. Obe skupini smo testirali dvakrat, in sicer ob začetku in koncu raziskave ter za eksperimentalno skupino med testiranjema izvajali dodatno gibalno zaposlitev. Namen pedagoškega eksperimenta je bil raziskati vlogo načrtovanih gibalnih dejavnosti pri motorični učinkovitosti. Raziskava je sledila zastavljenemu cilju, ugotoviti, ali obstaja pomembna razlika v gibalni učinkovitosti otrok z dodatno gibalno zaposlitvijo in tistimi, ki vanjo niso bili vključeni. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo s pomočjo t-testa za odvisne vzorce ugotovili, da sta v motorični učinkovitosti med inicialnim in finalnim testiranjem napredovali tako kontrolna kot tudi eksperimentalna skupina. S pomočjo raziskave smo ugotovili tudi, da dodatna gibalna zaposlitev pozitivno vpliva na motorično učinkovitost, saj so otroci eksperimentalne skupine po finalnem testiranju v povprečju dosegali boljše rezultate v motorični učinkovitosti.
Ključne besede: motorična učinkovitost, gibalni razvoj, predšolski otrok, gibalne dejavnosti, motorični test MOT 4–6
Objavljeno v DKUM: 19.05.2023; Ogledov: 756; Prenosov: 223
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: Nadarjenost je pojem, ki še dandanes ni enotno opredeljen. Različni raziskovalci imajo zanj različna pojmovanja in različne razlage. Razlog za to je, ker se nadarjenost pri različnih posameznikih navzven nikoli ne izkazuje na enak način, saj smo si med seboj vsi različni – tudi nadarjeni. Ker se nadarjenost izkazuje na toliko različnih načinov, jo je težko prepoznati. Še posebej težko nadarjenost prepoznamo pri predšolskih otrocih. Zanje ne moremo uporabljati standardnih testov, ki jih uporabljamo za odrasle, zato moramo strategije in načine dela prilagoditi otroku, njegovi starosti in sposobnostim. Obstaja veliko alternativnih pristopov, ki se jih za ugotavljanje nadarjenosti lahko poslužujemo. Eno izmed področji, na katerem pri otrocih lahko prepoznamo nadarjenost, je socialno-emocionalno področje. Kadar starši, vzgojitelji oz. katera koli oseba blizu otroka opazi, da je otrok na socialno-emocionalnem področju nadarjen, je pomembno, da se o tem seznani vse, ki čas preživljajo z otrokom. Nadarjeni otroci imajo nekatere značajske lastnosti, po katerih se razlikujejo od svojih nenadarjenih vrstnikov. Samo s poznavanjem teh, bomo otroka lahko razumeli, mu nudili oporo, ki jo potrebuje in mu pomagali svoje potenciale razviti do mere, ki jo otrok premore. Diplomsko delo nadarjen predšolski otrok na socialnem in emocionalnem področju je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo raziskali pojem nadarjenost in ga opredelili, opisali splošne značilnosti nadarjenih predšolskih otrok, opisali prepoznavanje nadarjenosti pri predšolskih otrocih, se dotaknili področij nadarjenosti pri otrocih, natančneje opisali področje socialne in emocionalne nadarjenosti ter našteli nekaj načinov in strategij dela z nadarjenimi otroki na socialnem in emocionalnem področju. V empiričnem delu smo opredelili namen naše diplomske naloge oz. projekta, ki smo ga v okviru le-te tudi izvedli in si postavili nekaj raziskovalnih vprašanj in hipotez. Opredelili smo tudi raziskovalne metode, vzorce, postopke zbiranja in obdelave podatkov. V praktičnem delu, pa smo opisali projekt »Igrajmo se skupaj!«, ki smo ga izvedli v vrtcu in ga evalvirali. S projektom smo želeli prikazati enega izmed načinov, ki ga lahko uporabimo v vrtcu za razvijanje socialno-emocionalnih sposobnosti otrok in prepoznavanja nadarjenih na tem področju.
Ključne besede: nadarjenost, predšolski otrok, socialno-emocionalno področje, strategije dela, načini dela
Objavljeno v DKUM: 12.05.2023; Ogledov: 726; Prenosov: 142
Celotno besedilo (736,63 KB)