101. Izvajanje matematičnih aktivnosti s predšolskimi otroki in njihovimi starši na daljavo preko zooma : diplomsko deloLaura Zorec, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Izvajanje matematičnih aktivnosti s predšolskimi otroki in njihovimi starši na daljavo preko Zooma sestavljata teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo predstavili matematiko kot del Kurikula za vrtce, posamezna področja matematike, pomen igre za otroke in kako lahko z igro razvijamo matematične spretnosti. Osredotočili smo se na pomen odraslih, tako vzgojiteljev kot staršev za otrokov razvoj matematičnih spretnosti ter na splošno opisali temo, ki je bila aktualna po izbruhu epidemije Covid19 in sicer poučevanje na daljavo.
V praktičnem delu pa smo predstavili matematična srečanja na daljavo, ki smo jih izvedli s petimi družinami s predšolskimi otroci. Otrokom in staršem smo na daljavo predstavili tri matematične igre primerne za predšolske otroke in preverjali, kakšen vpliv imajo starši na izvajanje matematičnih aktivnosti predšolskimi otroki na daljavo. Ugotovili smo, da je prisotnost staršev pri izvajanju matematičnih aktivnosti na daljavo ključnega pomena za uspešno izvedbo. Starši so tisti, ki so otrokom pomagali pri opravljanju računalniške opreme, hkrati pa so bili dodatni motivatorji, ki so otroke spodbujali k aktivnemu sodelovanju aktivnosti.
Ključne besede: predšolski otrok, matematične aktivnosti, družina, poučevanje na daljavo
Objavljeno v DKUM: 18.11.2022; Ogledov: 701; Prenosov: 52
 Celotno besedilo (2,02 MB) |
102. S predšolskimi otroki po poti kumskega brezokca : diplomsko deloŠpela Kmetič Tofolini, 2022, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil zasnovati, oblikovati in pripraviti učno pot, prilagojeno za predšolske otroke. Pri tem smo želeli, da otroci aktivno in samostojno prehodijo zasnovano pot ter z raziskovanjem in opazovanjem spoznajo in obnovijo živalske in rastlinske vrste v okolici, se podrobneje seznanijo s pokrajino in procesi, ki potekajo v naravi.
Teoretični del naloge se nanaša predvsem na spoznavanje okolja, pokrajine in poti same, uporabo raziskovalnih škatel, izkustveno učenje otrok, povezavo narave z drugimi področji kurikuluma in otroško igro v naravnem okolju.
Praktični del naloge pa nam prikaže vpogled v organizacijo in izvedbo aktivnosti na učni poti, kjer so posebej izpostavljene različne dejavnosti po posameznih postajah. Ugotavljamo, da so aktivno doživljanje narave skozi igro, raziskovanje in spoznavanje neposrednega okolja izjemnega pomena za razvoj odnosa do okolja. Pri tem pa nam naravne lastnosti neposredne okolice vrtca izvedbo teh aktivnosti lahko še posebej olajšajo.
Ključne besede: Učna pot, izkustveno učenje, narava, predšolski otrok, raziskovanje
Objavljeno v DKUM: 11.11.2022; Ogledov: 569; Prenosov: 55
Celotno besedilo (11,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
103. Vpliv vzgojiteljev na socialno-emocionalni razvoj predšolskega otroka po epidemiji covida-19 : diplomsko deloZala Bricman, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko nalogo z naslovom Vpliv vzgojiteljev na socialno-emocionalni razvoj predšolskega otroka po epidemiji covida-19 sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem smo povzeli strokovne perspektive raznih avtorjev o socialno-emocionalnem razvoju pri predšolskih otrocih, vplivu vzgojiteljev na socialno-emocionalni razvoj predšolskih otrok in kompetence, ki jih lahko otroci pridobijo na socialnem in tudi na emocionalnem področju. Poglobili smo se v vpliv vzgojiteljev na socialno-emocionalni razvoj pri predšolskem otroku, ki je izrednega pomena za celoten otrokov razvoj in njegovo delovanje v okolju.
V empiričnem delu naloge smo raziskali vpliv vzgojiteljev na socialno-emocionalni razvoj predšolskih otrok in morebitne posledice epidemije covida-19. Vprašali smo se, kako se vzgojitelji v vrtcu spoprijemajo z odstopanji na socialno-emocionalnem področju otrok. Podatke smo zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Po končanem anketiranju smo vse obdelali s pomočjo programa SPSS in rezultate interpretirali. Ugotovili smo, da je epidemija covida-19 na socialno-emocionalnem razvoju predšolskega otroka pustila kar nekaj posledic.
Ključne besede: vpliv vzgojiteljev, socialno-emocionalni razvoj, predšolski otrok, epidemija Covida-19
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 992; Prenosov: 210
Celotno besedilo (1,75 MB) |
104. Vloga sestave telesa pri upravljanju gibanjaKatja Kuhar, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga sestave telesa pri upravljanju gibanja smo v teoretičnem delu predstavili upravljanje gibanja otrok, predstavili smo senzomotorični sistem, razvoj in delovanje senzomotoričnega sistema, senzorične procese in področja ter razvoj senzomotorike pri otrocih. V nadaljevanju smo predstavili še sestavo telesa, telesni razvoj in morfološke značilnosti otrok. V empiričnem delu smo predstavili pridobljene podatke in jih analizirali. Uporabili smo neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok Vrtca Ptuj. V raziskavo je bilo vključenih 56 otrok, starih med 5 in 7 let. Za merjenje smo uporabili 12 testov upravljanja gibanja in napravo za merjenje bioimpedance. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo analizirali podatke in jih v okviru hipotez tudi podrobneje predstavili. Ugotovili smo, da med indeksom telesne mase in sposobnostjo upravljanja gibanja ni statistično pomembne povezanosti, prav tako ni statistično pomembne povezanosti med mišično maso in sposobnostjo upravljanja gibanja. Med maščobno maso in sposobnostjo upravljanja gibanja obstaja neznatna pozitivna povezanost. Med prehranjenostjo in sposobnostjo upravljanja gibanja obstaja pozitivna nizka povezanost.
Ključne besede: sposobnost upravljanja gibanja, predšolski otroci, indeks telesne mase, mišična masa, maščobna masa, prehranjenost otrok.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 718; Prenosov: 82
Celotno besedilo (709,69 KB) |
105. Slikanice, ki v zgodbah poudarjajo glas r : diplomsko deloDeja Milošič, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Slikanice, ki v zgodbah poudarjajo glas r, je obravnavanih šest kakovostnih književnih gradiv, ki so lahko v pomoč otrokom, ki se srečujejo s težavami pri izgovoru črke/glasu r. Kakovostno slikaniško gradivo lahko služi kot vzpodbuda in pomoč pri odpravi govornih težav. V prvem delu je predstavljen razvoj govora in besedišča od rojstva do vstopa v šolo. Sledi opredelitev slikanice, ki je osrednji predmet zaključnega dela. Predstavljena je njena definicija, kriteriji za določitev kakovostne slikanice, in funkcija slikanice za otrokov celostni razvoj. Opredeljena je vloga ilustracije v slikanici, definirana kakovostna ilustracija in opredeljene različne klasifikacije slikanice, glede na oblikovni odnos. V nadaljevanju je opisan razvoj pripovedovanja pri otrocih. Predstavljeno je, kako odrasli z bralnim zgledom vplivajo na otrokovo bralno pismenost. Ob koncu teoretičnega dela je definirana skupina otrok z govorno-jezikovnimi motnjami, njihovi primanjkljaji v govoru in nasveti za starše in vzgojitelje pri odpravljanju teh težav. Predstavljen je tudi razvoj glasu r in vaje, s katerimi otroka spodbudimo k lažji izgovorjavi tega glasu. V drugem delu so analizirane knjige, ki v svoji vsebini poudarjajo glas r in so lahko dobro izhodišče za vajo.
Ključne besede: predšolski otrok, govorni razvoj, glas r, slikanica, branje
Objavljeno v DKUM: 28.10.2022; Ogledov: 710; Prenosov: 91
Celotno besedilo (2,63 MB) |
106. Vloga in pomoč šole staršem in otrokom ob ločitvi staršev : magistrsko deloKarmen Povh, 2022, magistrsko delo Opis: Družina je primarna celica človeške družbe, ki je že od nekdaj najpomembnejša za otrokov razvoj, kar je podrobneje predstavljeno v teoretičnem delu magistrskega dela. Človek se skozi svoj obstoj razvija in spreminja, a razvoj posameznikove osebnosti se v veliki meri zgodi že v otroštvu. Danes je zaznan porast ločitev staršev, kar povzroča posledice in stiske, ki jih opazimo pri otrocih. Da bi se tem posledicam in stiskam kar se da izognili, bi morali starši k situaciji pristopiti pravilno, pri tem pa sodelovati s šolo, ki posamezniku v otroštvu predstavlja praktično drugi dom. Namen našega magistrskega dela je bil zato na vzorcu ločenih staršev, ki imajo šoloobvezne otroke, preveriti, kakšna je njihova izkušnja glede vloge in pomoči šole njim in njihovim otrokom ob ločitvi. Želeli smo ugotoviti, ali interakcija med ločenimi starši in šolo steče gladko, ali bi si starši želeli več pomoči s strani šole, so je deležni dovolj ali pa se jim morda to zdi poseganje šole v zasebnost. V naši kvalitativni raziskavi so sodelovali 103 starši, anketiranih je 14 ločenih očetov in 89 ločenih mater. Anketni vprašalnik je vseboval vprašanja zaprtega tipa in večstopenjske lestvice, s katerimi so starši izrazili svoja stališča glede vloge in pomoči šole ob ločitvi. Rezultati so pokazali, da se staršem zdi vloga šole pri ločitvi zadostna, saj od nje več niti ne pričakujejo. Ločitev je za starše še vedno precej zasebna stvar, o kateri jim je nerodno razpravljati z učitelji, poleg tega pa se staršem učitelji ne zdijo dovolj kompetentni za pomoč in sodelovanje glede vzgoje otrok po ločitvi.
Ključne besede: starši, otrok, šola, ločitev, razveza, pomoč, posledice
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 690; Prenosov: 153
Celotno besedilo (583,43 KB) |
107. Načelo prvenstva - enake odgovornosti staršev do otrok : magistrsko deloTjaša Godunc, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo podrobno predstavlja pravice in odgovornosti staršev skozi načelo prvenstva. Starši so tisti, ki imajo glavno in enako odgovornost za varstvo in vzgojo otroka ter njegov razvoj. Koristi otroka morajo biti staršem njihova poglavitna skrb, pri čemer jim država pri izvajanju njihove odgovornosti nudi pomoč skozi različne programe in institucije. Starši morajo kot poglavitni steber skrbeti za otroke, njihov fizični, moralni in intelektualni razvoj. Država lahko v družinska razmerja med starši in otroki poseže zgolj v primerih, kadar starši ne želijo oziroma ne morejo skrbeti za koristi otroka, oziroma je korist otroka s strani staršev ogrožena. Starši so namreč tisti, ki otroka po svojih merilih in predstavah vzgajajo in država nima pristojnosti posegati v tovrstna razmerja, v kolikor za takšno ravnanje nima pravne podlage. Država v družinska razmerja ne sme posegati, če korist otroka ni ogrožena. Tako se lahko staršem pravica in dolžnost, da otroka vzgajajo, vzdržujejo in izobražujejo, odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih določa zakon z namenom varovanja otrokovih koristi. Ogrožanje koristi otroka s strani staršev nima za prvo posledico odvzema starševske skrbi, ali odvzema pravice do stikov med starši in otroki. Država oziroma center za socialno delo morata ravnati in izvajati ukrepe za zavarovanje otrokovih koristi postopoma, glede na konkreten primer, upoštevaje načelo najmilejšega ukrepa, s čimer bo uporabljen ukrep otroka zaščitil, ampak kljub temu čim manj posegel v pravice staršev. Primarnost starševske skrbi za mladoletnega otroka se v novem Družinskem zakoniku izraža tudi v 144. členu, po katerem lahko starši za primer smrti ali trajnejše nezmožnosti izvajanja starševske skrbi vnaprej izrazijo voljo glede osebe, kateri se naj otrok zaupa v varstvo in vzgojo. Vnaprej izražena volja staršev bo prišla v poštev v primerih, kadar bo mladoletni otrok izgubil oba starša oziroma kadar bo izgubil še edinega živečega starša.
Čeprav se družinskopravni spori rešujejo v različnih postopkih, vedno stremijo k uresničevanju načela največje koristi otroka in načelu prvenstva. Sodišče stremi k izpolnjevanju obeh načel tudi in predvsem v postopkih dodelitve mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo, določitvi preživnine in stikov. K temu je pripomogel tudi nov Družinski zakonik, po katerem lahko skupno varstvo in vzgojo nad mladoletnim otrokom določi tudi sodišče. S tem se vloga obeh staršev pri izvajanju varstva in vzgoje nad skupnim mladoletnim otrokom izenačuje. Pred pričetkom sodnih postopkov in tudi tekom njih so sodiščem v pomoč Centri za socialno delo zaradi svoje svetovalne funkcije in pomoči pri sklepanju sporazumov med staršema.
Ključne besede: načelo prvenstva, enaka odgovornost staršev do otrok, načelo najmilejšega ukrepa, načelo največje koristi otroka, ukrepi za zavarovanje otrokovih koristi, Družinski zakonik, starševska skrb.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 587; Prenosov: 123
Celotno besedilo (1,26 MB) |
108. Odzivi staršev na otrokovo trmo v času epidemije covid-19 : diplomsko deloSara Pšeničnik, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Odzivi staršev na otrokovo trmo v času epidemije Covid-19 je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne literature opisali otrokov čustveni razvoj in se podrobneje navezali na pojav trme v predšolskem obdobju. Zanimalo nas je, kateri so vzroki za pojav trme, na kakšen način se trma odraža pri otroku in strategije odzivanja odraslih. Načine odzivanja na otrokovo trmo smo povezali z vzgojnimi slogi staršev: avtoritarni, demokratični in popustljivi. V empiričnem delu smo s pomočjo rešenih spletnih anket podrobneje raziskali načine, pogostost in moč trmarjenja otrok v času epidemije Covid-19 ter kako so se starši glede na vzgojni slog najpogosteje odzivali na trmo otrok. V raziskavi je sodelovalo 108 staršev predšolskih otrok od 1. do 7. leta starosti. Prišli smo do spoznanja, da obdobje epidemije Covid-19 ni bistveno vplivalo na trmarjenje otrok.
Ključne besede: Otrok, trma, vzgojni slogi, epidemija, Covid-19
Objavljeno v DKUM: 13.10.2022; Ogledov: 494; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,17 MB) |
109. Prometno-varnostni načrt Osnovne šole Tabor I Maribor : magistrsko deloŠpela Klemenčič, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo Prometno-varnostni načrt Osnovne šole Tabor I Maribor je sestavljeno iz treh delov. V teoretičnem delu smo predstavili promet, vrste prometa, razvojne značilnosti otrok in prometno vzgojo, s pregledom ciljev osnovnošolskih predmetov pa smo dokazovali, da je prometna vzgoja medpredmetno področje. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov ugotavljali, kakšni so znanje učencev v prometu in njihovo ravnanje v njem, kakšno je mnenje staršev o znanju in ravnanju njihovih otrok v prometu. V praktičnem delu smo predstavili varnostno-prometni načrt in cilje za njegovo oblikovanje, šolski okoliš in demografsko območje Osnovne šole Tabor I Maribor. Izdelali smo prometno-varnostni načrt, pri tem pa opozorili na nevarna mesta, ki ogrožajo varnost učencev in ostalih udeleženih v prometu. Oblikovali smo štiri varne poti, ki vodijo do šole.
Ključne besede: vrste prometa, varnost otrok, prometna vzgoja, načrt šolskih poti, Osnovna šola Tabor I Maribor
Objavljeno v DKUM: 13.10.2022; Ogledov: 579; Prenosov: 88
Celotno besedilo (4,01 MB) |
110. Analiza različnih oblik pohodov v zgodnjem otroštvu : diplomsko deloNadja Frelih, 2022, diplomsko delo Opis: Namen naše diplomske naloge je bilo ugotoviti, s katero obliko pohoda najlažje dosežemo zadane cilje oziroma kateri najbolje vplivajo na otroka in kaj otroke najbolje motivira znotraj različnih oblik pohoda, hkrati pa spodbuditi čim več strokovnih delavcev za izvajanje pohodov v vrtcu. Poleg tega smo v diplomski nalogi raziskali in predstavili telesni razvoj otroka, gibanje otroka v naravi, različne didaktične pristope, učni transfer, gibalne spretnosti, igro in funkcijo gibanja v igri, model komuniciranja, organizacijske oblike, motivacijo in motivacijske vidike pohoda. V praktičnem delu smo pripravili in izvedli tri različne oblike pohoda, in sicer pohod, orientacijski pohod in pohod z integracijo kurikularnih področij.
Pri praktičnem delu smo primerjali vse tri pohode, ki smo jih izvedli. Primerjali smo, katera oblika pohoda je najboljša za dosego ciljev na pohodu, katera oblika pohodov otroke najbolje motivira in kateri pohod je najbolj primeren za predšolske otroke.
Ugotovili smo, da je za načrtovanje in izvedbo pohoda potrebno uporabiti primerne didaktične pristope, s katerimi bomo dosegli cilje, ki smo si jih zastavili, in obenem omogočili pozitivno vzdušje in boljšo motiviranost otrok. Prav tako smo ugotovili, da otroke lahko bolje notranje motiviramo s pomočjo različnih športnih sredstev, pomembno vlogo pa ima tudi uvodni pogovor in priprava na sam pohod. Ugotovili smo tudi, da v pohod lahko vključimo vsa področja kurikula, zaradi česar postane veliko bolj zanimiv in razgiban, hkrati pa otrokom da več motivacije za nadaljevanje poti. Zanimalo nas je, s katero dejavnostjo lahko otroku približamo gibanje v naravi in ugotovili smo, da je pomembno, da mu gibanje približamo z neposredno izkušnjo v naravi, z raziskovanjem in z intenzivnejšim gibanjem, kot so npr. pohodi, športne igre ipd.
Ključne besede: predšolski otrok, pohod, pohod v vrtcu, gibanje, motivacija
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 730; Prenosov: 119
Celotno besedilo (2,46 MB) |
