Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo z naslovom Način komunikacije vzgojitelja in samopodoba predšolskega otroka je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne literature na splošno opredelili pojem komunikacije, opisali besedno in nebesedno komunikacijo in opredelili pedagoško komunikacijo ter predstavili pomen povratnih informacij, poslušanja, pohvale in kritike ter pozitivnega verbalnega okolja. V nadaljevanju smo se posvetili samopodobi predšolskega otroka. Pojasnili smo pojem samopodobe, njen razvoj in pomen za posameznika ter se nato usmerili k samopodobi predšolskega otroka. Opredelili smo samopodobo vzgojitelja in njegovo vlogo pri razvoju samopodobe predšolskih otrok in našteli nekaj strategij za razvijanje pozitivne samopodobe. Nato smo povzeli vpliv komunikacije vzgojitelja na razvoj samopodobe predšolskih otrok. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati in interpretacija intervjujev z diplomiranimi vzgojitelji in vzgojiteljicami predšolskih otrok iz štirih različnih vrtcev Savinjske regije. Zanimalo nas je, kako vzgojiteljeva komunikacija vpliva na razvoj samopodobe predšolskih otrok. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da vzgojitelji, vključeni v raziskavo, menijo, da komunikacija pomembno vpliva in lahko spodbuja ali zavira razvoj samopodobe predšolskega otroka.
Ključne besede: pedagoška komunikacija, samopodoba, vzgojitelj, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 18.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,30 MB)

Opis: Povezanost med ljudmi in živalmi ima velik pomen. Ljubezen do njih se izraža že v zgodnjem otroštvu. V mnogih primerih otrok od rojstva odrašča z živaljo. Že v samih vrtcih so živali vključene v razne programe in neredko se zgodi, da otroke živali obiščejo v skupini ali pa živali skupina obišče v njihovih življenjskih prebivališčih. Namen našega diplomskega dela je ugotoviti, ali je jahalni program v predlagani obliki primeren za predšolske otroke in koliko pripomore k razvoju otrokovih gibalnih sposobnosti, kot sta v našem primeru ravnotežje in koordinacija. Glavni cilji diplomskega dela so bili ugotoviti, v kolikšni meri jahalni program pripomore k razvoju gibalnih sposobnosti predšolskih otrok in ugotoviti, v kolikšni meri otroci že poznajo konja in osnove jahanja. Tekom opravljanja raziskave za diplomsko delo smo preverili tudi nekaj vaj, in sicer kako lahko izboljšamo ravnotežje in koordinacijo z vajami na konju, ki pripomorejo h gibalnemu razvoju predšolskega otroka. Opredelili smo tudi sam potek učenja jahanja mlajših otrok in posamezne faze, ki jih mora poznati vsak jahač oziroma učitelj jahanja. Sam potek vaj in faze se med seboj dopolnjujejo, tako da lahko otrok postopoma napreduje, ne da bi bila kakšna vaja prezahtevna oziroma prelahka, saj bi s tem lahko dosegli slabši rezultat. S pridobivanjem podatkov ob opazovanju otrok smo prišli do zaključka, da otroci postopoma z vajami in vztrajnostjo napredujejo in izboljšujejo gibalne sposobnosti, vendar za to potrebujejo več časa, saj v obdobju enega tedna ne pokažejo velikega napredka. Potrebno je tudi upoštevati, da sama teorija o pristopu h konju in delu s konjem ni takšna, kot je opisana, ker je potrebno upoštevati tudi otroka in njegov interes, njegov pristop in samo sprejemanje "velike živali", ki stoji pred njim. Marsikdo ima veliko željo, da bi imel nekega dne stik s konjem, a ima vendarle pomisleke, ko pride do tega, saj se sprašuje, kaj vse se lahko zgodi in si ne upa konja niti pobožati. Vendar, če pri tem uporabljamo primeren pristop, lahko željo v človeku oz. otroku spodbudimo in mu pomagamo prebroditi strah, ki ga tisti trenutek obdaja oz. doživlja. Za učenje jahanja mlajših otrok moramo vsekakor izhajati iz otrokove razvojne stopnje in morfoloških značilnosti, upoštevati moramo otrokove že usvojene gibalne sposobnosti in obenem vključiti v proces način učenja tako konja kot tudi otroka, saj se med seboj razlikujejo glede dojemljivosti gibalnih nalog.
Ključne besede: konj, predšolski otrok, pomen jahanja, razvoj gibalnih sposobnosti
Objavljeno v DKUM: 21.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,41 MB)

Opis: V diplomskem delu smo želeli ugotoviti, kako vključenost v neusmerjene in deloma vodene glasbene kotičke vpliva na pogostost pojavljanja določenih socialnih in čustvenih vedenj pri otroku. Med izvajanjem glasbenih kotičkov smo s pomočjo vnaprej pripravljenega opazovalnega lista v skupini otrok, starih od 4 do 5 let, opazovali vedenja na socialnem in čustvenem področju. Po izvedbi dejavnosti smo z otroki izvedli intervju, pri katerem so lahko delili svoje vtise in občutke o igri v glasbenem kotičku. Rezultati so pokazali, da je bil glasbeni kotiček pri otrocih zelo priljubljen in so se ga radi udeleževali. Na podlagi odgovorov smo ugotovili, da so otroci izražali pozitivna čustva do drugih in do sebe. Prav gotovo lahko z igro v glasbenem kotičku spodbujamo razvoj socialnih in čustvenih veščin, saj otrok preizkuša svoje socialne spretnosti pri tem, ko mora upoštevati navodila, sodelovati z drugimi in se truditi za dobre odnose v skupini.
Ključne besede: glasbeni kotiček, glasbene dejavnosti, socialni razvoj, čustveni razvoj, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 16.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: Diplomsko delo z naslovom Temne podlage kot izhodišče za likovne dejavnosti v predšolskem obdobju ima namen razširjenja raznolikosti likovno-vzgojne prakse z vključevanjem temnih podlag v praktično delo predšolskih otrok. To doseže z načrtovanjem in izvedbo šestih različnih likovno-vzgojnih dejavnosti v skupini otrok, starih od 4 do 6 let. Te vsebujejo uporabo raznolikih tem, motivov, tehnik ter oblik in metod dela. Dejavnosti so nato analizirane z uporabo psihološke, pedagoško-didaktične, materialne in snovne analize, prav tako pa so analizirana dela treh otrok iz vsake dejavnosti z analizami likovnih del po razvojnem, ustvarjalnem in materialno-tehničnem kriteriju. Ugotovili smo, da uporaba temnih podlag kot izhodišče za likovne dejavnosti pozitivno vpliva na otrokovo likovno ustvarjanje, v najožjem obsegu zaradi dodatne motivacije otrok in svežega načina dela pri likovno-vzgojnem delu. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja ter metode kvalitativne metodologije. Podatke smo zbirali v Vrtcu " Otona Župančiča" Slovenska Bistrica z neslučajnostnim vzorcem 20 otrok, starih od 4 do 6 let.
Ključne besede: Predšolski otrok, predšolska vzgoja, likovne dejavnosti, likovna didaktika
Objavljeno v DKUM: 12.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (2,29 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko dela otrok, ki navkljub večletnem trudu s strani mednarodnih organizacij, ostaja pereč problem, tovrstno problematiko pa lahko opazimo tudi v Republiki Sloveniji. V okviru predmetnega dela preverimo, na kakšen način je delo otrok urejeno v okviru različnih mednarodnih organizacij, med katerimi s svojim normativnim urejanjem izstopa Mednarodna organizacija dela. Velik vpliv na tem področju imajo tudi Organizacija združenih narodov, Svet Evrope ter Evropska unija, v okviru katerih delujejo različni nadzorni organi, ki skrbijo, da vse države, ki so zavezane k spoštovanjem njihovih aktov, te uresničujejo tudi v praksi. V Sloveniji normativni vidik dela otrok ureja ZDR-1, posamezna področja pa so podrobneje opredeljena v podzakonskih aktih. Veljavna zakonodaja določa, da je sklenitev delovnega razmerja in opravljanje dela prepovedano pred dopolnjenim 15 letom, vendar ta dopušča določene izjeme. Nacionalna zakonodaja, skladno z normativnimi akti mednarodnih organizacij, določa omejitve in stroge pogoje, pod katerimi lahko delo opravljajo otroci. Pri tem razlikuje med položaji, ko otroci opravljajo delo v okviru izjem, ki so določene za opravljanje dela pred dopolnjenim 15 letom in položaji, ko otroci opravljajo delo skladno s pogodbo o zaposlitvi, učno pogodbo, v okviru volonterskega pripravništva ter na podlagi študentske napotnice. Poleg klasičnih oblik dela otrok magistrsko delo obravnava tudi digitalno delo otrok, ki do sedaj v Sloveniji še ni bilo deležno širše pravne razprave, še manj pa posebne normativne obravnave. Tovrstno delo otrok je po svoji naravi drugačno od večine oblik dela otrok, saj se opravlja predvsem v domačem okolju, zaradi česar velikokrat ni jasno razvidno, da tovrstno udejstvovanje otroka negativno vpliva na njegovo zdravje, počutje, razvoj, moralo ali šolanje. Digitalno delo otrok je v Sloveniji že bilo zaznano in tudi sankcionirano s strani Inšpektorata Republike Slovenije za delo, vendar zgolj v primeru vsebin oglaševalske narave. Ugotovimo, da je konkretne primere digitalnega dela otrok, ki so mlajši od 15 let, mogoče podrediti abstraktno oblikovanim določbam ZDR-1, ki urejajo izjeme od prepovedi dela otrok, vendar pa aktualna normativna ureditev vsebinsko ni v celoti prilagojena za posebnosti, ki izhajajo iz narave digitalnega dela. Prav tako ne obstajajo ustrezna določila, ki bi varovala otroke, ki so že dopolnili 15 let. Skladno z navedenim se zavzemamo za ustrezno prilagoditev že obstoječega pravnega okvirja.
Ključne besede: delo otrok, otroško delo, izkoriščanje otrok, vplivnostni marketing, družbena omrežja, otroci vplivneži, digitalno delo
Objavljeno v DKUM: 04.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,56 MB)