| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 946
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv načrtovane vadbe ravnotežja na razvoj ravnotežja predšolskih otrok
Maruša Fridrih, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Vpliv načrtovane vadbe ravnotežja na razvoj ravnotežja predšolskih otrok smo s pomočjo pedagoškega eksperimenta želeli ugotoviti, v kolikšni meri lahko v vrtcu načrtovana in redno izvajana vadba ravnotežja vpliva na razvoj ravnotežja pri otrocih. Diplomsko delo sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili motorični razvoj in motorične sposobnosti, pri slednjih smo podrobneje opredelili sposobnost ravnotežja, kjer smo predstavili pojavne oblike ravnotežja, razvoj ravnotežja pri otrocih in čutilo za ravnotežje. Opredelili smo tudi metode in vadbo za razvijanje ravnotežja. V empiričnem delu smo predstavili pedagoški eksperiment in rezultate naše raziskave. Pri pedagoškem eksperimentu smo za testiranje otrok uporabili deset motoričnih testov, ki domnevno merijo ravnotežje. Uporabili smo jih na začetku in koncu eksperimenta, ki smo ga izvedli v obdobju dveh mesecev, in sicer od aprila do junija 2019. Za raziskovalni vzorec smo uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok. Ugotovili smo, da pred eksperimentom med skupinama ni statistično značilne razlike v gibalni učinkovitosti, prav tako ni statistično značilne razlike med skupinama glede na spol. Po eksperimentu je med skupinama obstajala statistično značilna razlika v gibalni učinkovitosti; pri deklicah ni statistično značilne razlike med skupinama, pri dečkih pa je razlika med skupinama statistično značilna. Prišli smo do zaključka, da lahko v vrtcu načrtovana in redno izvajana vadba ravnotežja pomembno vpliva na razvoj ravnotežja pri otrocih.
Ključne besede: predšolski otrok, ravnotežje, motorični razvoj, motorične sposobnosti, motorični testi ravnotežja, vadba za razvijanje ravnotežja.
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 1; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

2.
Poustvarjalno petje v družini in vrtcu
Lea Radolič, 2021, diplomsko delo

Opis: Glasba je zelo pomembna že v predšolskem obdobju. Spodbude iz okolja, tako v vrtcu kot tudi v družini, so ključnega pomena za razvoj otrokovih glasbenih sposobnosti, saj se te v nasprotnem primeru ne razvijajo. Teoretični del naloge zajema poglavja o značilnostih družine in glasbe v družini. Posebna pozornost je namenjena poglavju o glasbenih dejavnostih v vrtcu oziroma glasbeni dejavnosti petja pesmi. V empiričnem delu diplomskega dela so prikazani rezultati raziskave. Rezultati so bili pridobljeni z dvema anketnima vprašalnikoma, ki so jih izpolnili v petih vrtcih iz podravske regije. En anketni vprašalnik je bil namenjen staršem, drugi pa vzgojiteljem predšolskih otrok. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti prisotnost poustvarjalnega petja v družini predšolskega otroka in vrtcu. Ugotovljeno je bilo, da je petje pesmi v vrtcu in družini v veliki meri prisotno še danes in da starši veliko pesmi, ki se jih otroci naučijo v vrtcu, pojejo tudi doma. To je pozitivno, saj se vzgojitelji zavedajo pomena petja kakovostnih pesmi in so pri izbiri pesmi pozorni na določene elemente. Starši in vzgojitelji se zavedajo pomena vzpodbujanja otrok k petju. Z javnimi pevskimi nastopi v vrtcu petje le še dodatno vzpodbujajo in otrokom s tem omogočijo, da premagajo morebitni strah pred nastopanjem.
Ključne besede: vrtec, družina, petje, otrok
Objavljeno: 02.08.2021; Ogledov: 13; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

3.
POMEN DRUŽINSKEGA OKOLJA ZA GIBALNI IN ŠPORTNI RAZVOJ OTROKA
Špela Vitrih, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti pomen družinskega okolja in pridobiti informacije, kako in koliko so starši na Prevaljah športno/gibalno aktivni skupaj z otroki. Diplomsko delo je bilo pisano med epidemijo covid-19, zato je bil tudi anonimni anketni vprašalnik sestavljen tako, da so starši odgovarjali, kako je bilo pred epidemijo covid-19. Razdeljenih je bilo 190 anket, od tega jih je bilo vrnjenih in analiziranih 96. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljen gibalni razvoj otroka in dejavniki gibalnega razvoja otroka v otroštvu. Predstavljen je športni razvoj otroka ter vpliv družine in vloga odraslih pri gibalnem in športnem razvoju otroka. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati anonimne ankete. Anketo so izpolnili starši, katerih otroci obiskujejo vrtec Krojaček Hlaček na Prevaljah. Ugotovitve raziskave – skoraj vsi anketirani starši so seznanjeni s pomenom športne/gibalne aktivnosti za hitrejši razvoj otrok na drugih področjih; večina staršev je aktivna skupaj z otroki večkrat na teden, največ se ukvarjajo s pohodništvom in planinarjenjem, najmanj pa z rolanjem; če bi imeli več možnosti, bi se pogosteje ukvarjali s športom skupaj z otrokom.
Ključne besede: gibalni razvoj, starši, predšolski otrok, športne in gibalne aktivnosti.
Objavljeno: 02.08.2021; Ogledov: 15; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

4.
Lutka kot pomoč v uvajalnem obdobju
Irena Dobovšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Delo z lutko je v vrtcu zelo priljubljen in učinkovit način, s katerim lahko dosegamo najrazličnejše cilje. Lutka se v življenju otroka pojavlja v dveh oblikah, in sicer v vsakdanjem življenju in kot medij v gledališki igri. Lutka je posrednik med otrokom in odraslim kakor tudi med otrokom in okoljem. Pri lutkah so pomembni oblika, barva in material. Lutka mora zadostiti vsem potrebnim kriterijem za dobro igračo in mora smiselno služiti svojemu namenu. Izdelana je lahko iz različnih materialov (blago, usnje, les, vrvica, volna …). Izdela jo lahko vzgojitelj, starejši otroci ... Možnosti za delo z lutko je veliko, odvisno je tudi od domiselnosti vzgojitelja, saj jo dejansko lahko uporabi pri uresničevanju ciljev z vseh področij dejavnosti po Kurikulu. (Gogala idr. v Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2011). V praktičnem delu smo želeli otrokom približati aktivnosti v vrtcu s pomočjo lutke. Nekaj otrok v skupini je bilo v letošnjem letu na novo, zato so potrebovali nekaj časa, da so se privadili rutini. S pomočjo lutk smo jim omogočili prijetno in sproščeno bivanje brez stresa. Pomembno je, da vzgojitelj verjame v moč lutk, da jih pogosto uporablja, vendar s pravo mero in v različnih oblikah ter ob različnih priložnostih. Poznati in razumeti mora pomen lutk kot metafore. Skozi lutkovno dejavnost bo odkril nagnjenja in nadarjenost v vsakem posameznem otroku.
Ključne besede: predšolski otrok, uvajalno obdobje, lutka, igra, komunikacija
Objavljeno: 02.08.2021; Ogledov: 13; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (4,16 MB)

5.
Psihološko blagostanje, stres in vključenost v šolanje staršev otrok s posebnimi potrebami
Maja Zadravec, 2021, magistrsko delo

Opis: Prisotnost otroka s posebnimi potrebami (PP) za starše pogosto pomeni soočanje z zahtevami, ki vplivajo na njihovo psihično in telesno zdravje. Skrb za otroka s posebnimi potrebami vpliva na družinsko funkcioniranje, na zadovoljstvo s partnerskim odnosom, posledice vzgoje otroka s posebnimi potrebami pa se kažejo tudi na socialnem in finančnem področju. V magistrskem delu se bomo osredotočili na starše otrok s posebnimi potrebami, pri čemer želimo preučiti psihološko blagostanje, stres in vključenost v šolanje otroka pri starših otrok s posebnimi potrebami ter izraženost le-teh konstruktov primerjati s starši normativnih otrok. Končni vzorec je zajemal 220 udeležencev, od tega 134 staršev otrok s posebnimi potrebami in 86 staršev normativnih otrok. Ugotavljamo, da starši otrok s posebnimi potrebami poročajo o nižjih vrednostih dimenzij psihološkega blagostanja z izjemo avtonomnosti, ki je pri starših otrok s PP višje izražena ter o višji količini stresa in pogostejšem vključevanju v šolanje otroka. Glede na vrsto otrokovega primanjkljaja ne ugotavljamo razlik v psihološkem blagostanju. Vendar ugotavljamo, da samski starši poročajo o višji osebnostni rasti. Kar se tiče doživljanja stresa, le-ta s časom narašča, vendar ta korelacija ni statistično pomembna. Glede na število primanjkljajev pri otroku s posebnimi potrebami ugotavljamo, da komorbidnost več primanjkljajev vodi v višji stres. Glede vključevanja v šolanje otroka ugotavljamo, da se starši mlajših otrok pogosteje vključujejo v šolanje otroka.
Ključne besede: starši otrok s posebnimi potrebami, psihološko blagostanje, stres, vključenost v šolanje
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 85; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

6.
Vloga vzgojitelja pri izvajanju naravnih oblik gibanja v vrtcu
Nina Šelih, 2021, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela z naslovom Vloga vzgojitelja pri izvajanju naravnih oblik gibanja v vrtcu je opisan gibalni razvoj otroka. Opisali smo faze in načela gibalnega razvoja. V nadaljevanju smo opisali naravne oblike gibanja, njihovo delitev ter predstavili različne primere le-teh. Opisali smo vlogo vzgojitelja ter predstavili dosedanje raziskave in ugotovitve. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšno vlogo ima vzgojitelj pri izvajanju naravnih oblik gibanja v vrtcu, cilj diplomskega dela pa je bil, da s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika ugotovimo količino izvajanja naravnih oblik gibanja v vrtcu in kakšen pomen predstavlja vzgojiteljem izvajanje le-teh. Empirični del diplomskega dela temelji na uporabi kavzalno neeksperimentalne metode. Podatke smo zbrali s kvantitativno metodo – anonimni anketni vprašalnik. Anonimni anketni vprašalnik smo razdelili med zaposlene vzgojitelje v Vrtcih občine Žalec. Ugotovljeno je bilo, da vzgojitelji, ki so v vrtcu zaposleni dlje časa, v svojem Letnem delovnem načrtu ne načrtujejo več različnih naravnih oblik gibanja kot vzgojitelji, ki so v vrtcu zaposleni manj časa, ter vzgojitelji, ki so v svojem prostem času več aktivni, se med načrtovanimi in vodenimi oblikami gibalno-športnih dejavnosti ne poslužujejo več naravnih oblik gibanja kot vzgojitelji, ki so manj aktivni. Prav tako smo ugotovili, da pri načrtovanju teka v Letnem delovnem načrtu ni razlike glede na starostno skupino otrok, ki jo imajo vzgojitelji, ter da vzgojitelji, ki živijo na podeželju, naravnih oblik gibanja ne izvajajo večkrat kot vzgojitelji, ki živijo v mestu.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj otroka, naravne oblike gibanja, vloga vzgojitelja, gibalno-športne dejavnosti, količina izvajanja naravnih oblik gibanja
Objavljeno: 22.07.2021; Ogledov: 60; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

7.
Kakovost življenja otroka z atrioventrikularnim blokom III. stopnje
Sandra Čelan, 2021, diplomsko delo

Opis: Motnje srčnega ritma so pogost spremljevalec nekaterih srčnih bolezni. Motnje srčnega ritma vplivajo na kakovost življenja otroka ter njegove družine, zato ti potrebujejo podporo in razumevanje zdravstvenega in negovalnega tima. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, kakšna je kakovost življenja otroka z AV blokom III. stopnje in s katerimi ukrepi lahko izboljšamo kakovost njegovega življenja. V empiričnem delu raziskave smo podatke zbirali s pomočjo metode intervjuiranja. Intervju vsebuje 26 vprašanj, ki smo jih oblikovali na podlagi pregleda, analize in sinteze literature s področja AV bloka III. stopnje v povezavi s kakovostjo življenja otroka. Dobljene podatke z delno strukturiranim intervjujem, smo obdelali s kvalitativno analizo podatkov; kodiranjem, kjer smo členili in združevali različne podatke ter kategorizirali posamezne kode intervjuja v kategorije višjega reda ter tako dobili smiselno analizo. Rezultati raziskave kažejo na to, da je kakovost življenja otroka z atrioventrikularnim blokom III. stopnje lahko dobra, če se upošteva vse dejavnike, ki pripomorejo k temu. Prav tako je raziskava pokazala, da kljub temu, da je način življenja otroka v večini primerov primerljiv z načinom življenja zdravih otrok, obstajajo omejitve, ki se jih je za boljšo kakovost življenja treba držati. Kakovost življenja otroka z AV blokom III. stopnje je lahko dobra in primerljiva s kakovostjo življenja otrok, ki takšnih zdravstvenih težav nimajo. Je pa pomembno, da se tako starši kot otroci sami zavedajo, da je za zdravje treba marsikaj narediti, se nekaterim stvarem tudi odpovedati, predvsem pa zaupati v moč medicine ter predvsem pozitivno živeti življenje.
Ključne besede: otrok, AV blok III. stopnje, kakovost življenja, motnje srčnega ritma.
Objavljeno: 24.05.2021; Ogledov: 95; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

8.
Eksperimentalna raziskovalna škatla za predšolske otroke: Peščeni filter
Nina Kopič, 2021, diplomsko delo

Opis: Ozaveščenost in občutljivost otrok za skrb ter varovanje okolja, lahko dosegamo že v predšolskem obdobju. Nacionalni dokument Kurikulum za vrtce, naravo opredeljuje kot eno izmed posebnih področji dejavnosti v vrtcu. Vzgojitelji otrokom omogočamo pridobivanje izkušenj z odkrivanjem in raziskovanjem neokrnjene narave. Preko naravoslovnih vsebin otrok razvija svoje sposobnosti in spretnosti naravoslovnih postopkov. Sprva preprostih, zatem zahtevnejših in abstraktnejših. Naš cilj je dejavnosti prilagoditi otrokovi starosti, veščinam in razvoju, hkrati pa mu omogočiti izzive, s katerimi se preizkusi tudi v čem težjem, novem in nepoznanem. Monotonost v igralnicah vrtca lahko preprečimo z interesnimi naravoslovnimi kotički. Z avtorsko Eksperimentalno raziskovalno škatlo: Peščeni filter, ki je v diplomski nalogi podrobno predstavljena, smo ugotavljali vlogo naravoslovnih škatel pri predšolskih otrocih v vrtcu. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem, konkretnem vzorcu 24 otrok, oziroma 12 parov, starih 5−6 let. V empiričnem delu smo predstavili in interpretirali rezultate otrok. Podatke smo pridobili z enim preverjanjem in jih zbrali s pomočjo kvantitativne tehnike - s strukturiranim opazovanjem, ter kvalitativne tehnike - z nestandardiziranim intervjujem. Otroci so z materiali in pripomočki znotraj škatle, samostojno raziskovali in izvedli eksperiment. Ugotovili smo, da škatla otrokom omogoča aktivno učenje, vpliva na njihovo pridobivanje pozitivnih naravoslovnih izkušenj in spodbuja razvoj sposobnosti sodelovanja otrok.
Ključne besede: predšolski otrok, eksperimentalna raziskovalna škatla, peščeni filter
Objavljeno: 17.05.2021; Ogledov: 104; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (11,40 MB)

9.
Spoznavanje človeškega telesa s pomočjo didaktičnih iger v vrtcu
Saša Bradaškja, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Spoznavanje človeškega telesa s pomočjo didaktičnih iger v vrtcu, je sestavljeno iz teoretičnega dela, praktične zbirke didaktičnih iger in empiričnega dela. Didaktična igra vsebuje tri različne verzije igre, ki so prilagojene glede na starost otrok, sposobnosti in znanje. Skozi igro otrok podrobneje spozna človeška čutila. V teoretičnem delu predstavimo pomen naravoslovja v vrtcu, definicije in vlogo igre v otroštvu, podrobneje raziščemo didaktične igre, pojasnimo vlogo odraslega pri igri, podamo informacije o čutilih in razvoju zaznavanja ter mejnike pri razvoju otroka. Didaktično igro smo preizkusili v vrtcu Pobrežje. V raziskavi so sodelovali sto trije otroci, stari od tri do šest let. Od tega je bilo oseminštirideset dečkov in petinpetdeset deklic. Na podlagi obdelanih podatkov, smo ugotovili, da se pri igri ne glede na spol, starost, osebnostne značilnosti ali znotraj skupine igralcev, ne pojavljajo statistično značilne razlike. S tem lahko potrdimo, da je oblikovana naravoslovna didaktična igra uporabna kot metoda za učenje o čutilih v predšolskem obdobju. Ugotavljamo, da igra dovoljuje iskanje različnih odgovorov, zato je primerna za uporabo na več področjih ter, da ima pomembno vlogo tudi vzgojitelj, ki otroke skozi postopek vodi.
Ključne besede: naravoslovna didaktična igra, čutila, predšolski otrok
Objavljeno: 11.05.2021; Ogledov: 159; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

10.
Soočanje staršev z oskrbo nedonošenčka v intenzivni enoti
Kristina Vrhovac, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Noben starš ni pripravljen na predčasen porod, zato jih lahko to pripelje do različnih življenjskih stisk. Predčasen porod in sama oskrba nedonošenčka močno vplivata na starše, na njihove občutke in obnašanje, zato je pomembno, da nedonošenčka in starše vedno obravnavamo skupaj in holistično. Metode: Izvedli smo pregled literature v podatkovnih bazah MEDLINE in CINAHL s kvalitativno vsebinsko analizo in sintezo. Uporabili smo opisno metodo dela. Literaturo smo uvozili v program Mendeley, izvedli pregled, analizo in sintezo literature ter jo predstavili v tabelah. Rezultati: Starši se pri oskrbi nedonošenčka soočajo z različnimi negativnimi občutki, ki so odvisni od zdravstvenega stanja njihovega nedonošenčka. Najpogostejši občutki so stres, tesnobnost, depresija, nekontrolirana čustva, občutki nemoči, pasivnosti in izključenosti iz oskrbe, kar lahko posledično povzroči tudi posttravmatski sindrom. Zdravstveni delavci morajo znati oceniti potrebe staršev, jim biti v oporo in na voljo za njihova vprašanja. Razprava in sklep: Ugotovili smo, da imajo zdravstveni delavci pri oskrbi nedonošenčka in njegovih staršev veliko vlogo. Nujno je potrebno vzpostaviti dobro komunikacijo in partnerski odnos, saj tako hkrati izboljšamo zadovoljstvo in dobro počutje staršev ter nedonošenčka. Starše je treba v oskrbo vključiti takoj, ko je to mogoče, z njimi izvajati različne intervencije za ohranjanje vezi z nedonošenčkom, pa tudi ukrepe, ki lahko zmanjšajo negativne občutke in njihove posledice. Zdravstveni delavci morajo biti dobro strokovno izobraženi, obvladati morajo različne tehnike komunikacije in opazovanja ter v oskrbo vključiti tudi druge potrebne strokovnjake.
Ključne besede: predčasen porod, predčasno rojen otrok, spoprijemanje, starši
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 111; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.36 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici