SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 773
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Predlog modela komuniciranja s starši hudo bolnih otrok : diplomsko delo univerzitetnega študija
Judita Kolenc, 2005, diplomsko delo

Ključne besede: komuniciranje, starši, hudo bolan otrok
Objavljeno: 31.03.2008; Ogledov: 1975; Prenosov: 204
.pdf Polno besedilo (476,43 KB)

2.
3.
4.
NEGA ZOB IN USTNE VOTLINE PREDŠOLSKEGA OTROKA
Alenka Škrubej, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Nega zob in ustne votline predšolskega otroka je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili ustno votlino, kjer smo zajeli razvoj zobovja, zgradbo zob, razporeditev zob in zobne skupine, obzobna tkiva, slino, jezik in zobne obloge. Ugotovili smo, da zobna gniloba v Sloveniji že nekaj let upada. V nadaljevanju smo predstavili še skrb za zobe, kjer smo opisali metodo čiščenja zob, sredstva za nego zob, zdravo prehrano predšolskega otroka in pomen dobrega sodelovanja med zobozdravnikom, starši otrok in vzgojiteljem. Empirični del zajema ugotovitve, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili starši otrok Vrtca Čebelica iz Šentjerneja. Namen raziskave je bil ugotoviti odnos otrok in staršev do ustne higiene in higiene zob, njihov odnos do zdrave prehrane in stopnjo preventivne zobozdravstvene osveščenosti staršev. Dobljene rezultate anonimnega anketnega vprašalnika smo prikazali s tabelami in grafi. Pri zbiranju podatkov smo uporabili deskriptivno neeksperimentalno metodo raziskovanja. Pri obdelavi podatkov smo prišli do ugotovitve, da so starši z vzgojiteljičino skrbjo za nego otrokovih zob v vrtcu izredno zadovoljni (90,6 %), da se več kot polovica predšolskih otrok prehranjuje zdravo. Ugotovili pa smo tudi, da le manj kot polovica manj kot polovica anketiranih staršev pomaga svojim otrokom pri čiščenju zob, drugi jim pomagajo samo občasno, ali pa jim sploh ne pomagajo. Prišli smo do zaključka, da je še vedno preveč staršev, ki ne posveča dovolj pozornosti negi otrokovih zob.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, zobna gniloba, starši, vzgojitelji, ustna higiena, zdrava prehrana
Objavljeno: 12.07.2010; Ogledov: 3153; Prenosov: 726
.pdf Polno besedilo (2,88 MB)

5.
IGRA - PROSTORSKI IN MATERIALNI POGOJI ZA IGRO V VRTCU
Nina Kosi, 2009, diplomsko delo

Opis: Avtorica je ugotavljala, v kolikšni meri so zagotovljeni prostorski in materialni pogoji za igro in gibanje otrok v vrtcih v Pomurju glede na Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. Na podlagi podatkov, ki jih je pridobila z anketnimi vprašalniki, je ugotovila, da bo 75 % enot vrtcev v Pomurju do 1. 9. 2010 uspelo v večji meri zadostiti notranjim prostorskim pogojem po Pravilniku … Notranja igralna površina in oprema sta ustreznejši v namensko grajenih vrtcih. Tudi 75 % igrišč pri vrtcih je ustrezno urejenih in opremljenih z igrali, ki omogočajo otrokom izbiro dejavnosti. Nekoliko slabša opremljenost igrišč je pri vrtcih v okviru šol. Igrala se redno pregledujejo in vzdržujejo, a starejša nimajo atestov. Za varnost otrok na igriščih je ustrezno poskrbljeno, nekoliko slabša je zaščita igrišč z ograjo in z avtomatskim zapiranjem vrat ograje.
Ključne besede: vrtci, Pomurje, prostorski in materialni pogoji, igra, igrače, igrišče, varnost otrok
Objavljeno: 28.04.2009; Ogledov: 2234; Prenosov: 370
.pdf Polno besedilo (1,28 MB)

6.
Vloga vzgojiteljice pri pospeševanju zdravja predšolskih otrok
Petra Dragšič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga vzgojiteljice pri pospeševanju zdravja predšolskih otrok je sestavljeno iz dveh delov, in sicer teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo navedli in opisali vse vrste zdravja, in sicer družbeno, duševno, osebno, čustveno, telesno in duhovno, ter determinante zdravja, ki vplivajo na naše zdravje. Predstavili smo vlogo vrtca pri ohranjanju in pospeševanju zdravja predšolskih otrok in njeno povezavo s kurikulumom po področjih dejavnosti. Izpostavili smo pomembnost osebne higiene, in sicer umivanje rok in zob, zdrave prehrane, gibalne aktivnosti, počitka in spanja. Pri vseh teh področjih, ki so pomembna za zdravje, smo nato dodali še sodelovanje vzgojiteljice s starši in predstavili, na kakšne načine lahko med seboj le-ti sodelujejo in kaj je pri tem pomembno. Empirični del zajema praktične ugotovitve, ki smo jih zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika za vzgojiteljice, in sicer v vrtcu Borisa Pečeta v Mariboru in njegovi enoti v Košakih v mesecu maju 2008. Zanimalo nas je, ali vzgojiteljice skrbijo za zdravje predšolskih otrok in na kakšne načine to izvajajo ter ali imajo dovolj znanja za to. Prav tako nas je zanimalo, ali imajo dovolj možnosti za izvajanje dejavnosti v tej smeri ter ali si v vrtcu umivajo roke pred jedjo in zobe po jedi. Spraševali smo se tudi, ali seznanjajo otroke o zdravem načinu prehranjevanja. Pri obdelavi podatkov smo prišli do ugotovitev, da vzgojiteljice menijo, da imajo dovolj znanja o vzgoji otrok v skrbi za ohranjanje zdravja predšolskih otrok in da razvijajo pri otrocih odnos do zdravega načina prehranjevanja ter da si vedno umijejo roke pred jedjo. Pri vprašanju o umivanju zob smo prišli do podatkov, da si otroci prvega starostnega obdobja (1−3 leta) ne umivajo zob v vrtcu. V drugem starostnem obdobju (3−6 let), pa si več kot polovica anketiranih umiva zobe v vrtcu.
Ključne besede: vzgojiteljica, predšolski otrok, skrb za ohranjanje zdravja, osebna higiena, Kurikulum za vrtce
Objavljeno: 22.04.2009; Ogledov: 2781; Prenosov: 789
.pdf Polno besedilo (11,02 MB)

7.
Povezovalno starševstvo: Kako po zdravi pameti vzgajati in razumeti otroka
Suzana Babič, 2009, diplomsko delo

Opis: Povezovalno starševstvo je način starševstva in vzgoje, kjer starši otrokom namenijo svoj čas, z njimi delijo občutja in se pogovarjajo. Predstavlja orodje za povezovanje, za vzajemno delovanje z otrokom ter za lažjo vzpostavitev pristnega stika. Povezovalno starševstvo pomeni predvsem, da starši znajo prisluhniti potrebam otroka, ga razumeti in se temu ustrezno tudi odzivati. Pomeni bližino staršev od trenutka otrokovega rojstva naprej. V prvih letih otrokovega življenja k povezanosti med staršem in otrokom pripomorejo dojenje, nošenje otroka, odziv na dojenčkov jok, skupno spanje, ravnovesje in meje ter ignoriranje dobronamernih nasvetov. Povezovalno starševstvo je torej pomembno tako za otroke kot tudi za starše.
Ključne besede: povezovalno starševstvo, vzgoja, stik, razumevanje otrok, komunikacija, otrokove potrebe
Objavljeno: 25.02.2009; Ogledov: 2971; Prenosov: 421
.pdf Polno besedilo (896,67 KB)

8.
Otrok z motnjo zavesti in naloge medicinske sestre v enoti za intenzivno terapijo
Petra Požar, 2009, diplomsko delo

Opis: Vsaka motnja zavesti pomeni motnjo v delovanju osrednjega živčevja, kjer je tudi sedež nadzora delovanja osnovnih življenjskih funkcij. Zato motnja zavesti pomeni resno in potencialno življenje ogrožajoče stanje, ki zahteva hitro ukrepanje. Namen diplomskega dela je predstaviti obravnavo otroka z motnjo zavesti in vlogo ter naloge medicinske sestre pri otroku z motnjo zavesti v Enoti intenzivne terapije. V raziskavi smo ugotovili, da ima negovalno osebje Enote intenzivne terapije in Otroške kirurgije dovolj specifičnega znanja za delo z otroki z motnjo zavesti. Standarde aktivnosti zdravstvene nege večina anketirancev uporablja le včasih, vsi pa nudijo pomoč staršem pri soočanju z otrokovim stanjem, pri delu v enoti intenzivne terapije pa so tudi zelo psihično obremenjeni.
Ključne besede: motnje zavesti, otrok, nevrološka preiskava, Glasgovska koma lestvica, enota za intenzivno terapijo, monitoring
Objavljeno: 17.03.2009; Ogledov: 2720; Prenosov: 696
.pdf Polno besedilo (2,83 MB)

9.
O ROMIH IN INTEGRACIJI ROMSKIH OTROK V VRTCU LESKOVEC
Stanislava Pavkovič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom O Romih in integraciji romskih otrok v vrtcu Leskovec smo najprej obravnavali izvor Romov, kje je njihova domovina, kdaj in zakaj so se pričeli seliti in kdaj so se naselili na našem slovenskem ozemlju. V drugem delu obravnavamo problematiko in težave integracije romskih otrok v vrtcu Leskovec. Zanimalo nas je predvsem, na kakšen način vzpostavijo vzgojiteljice prvi stik z romsko družino. Raziskali smo naloge romskega koordinatorja in način vključevanja v vzgojno-izobraževalni proces. Prav tako nas je zanimalo, kaj menijo romski starši o vrtcu, predvsem o njihovem zaupanju do te ustanove in zaposlenih. Po raziskavi med starši iz čistih romskih in mešanih družin smo ugotovili, da starši, ki pošiljajo svoje otroke v vrtec, zaupajo tako vzgojnemu osebju, kot tudi vrtcu. Spoznali smo, da je staršem otrok, ki ne govorijo in ne razumejo slovenskega jezika, pomembna pomoč romskega koordinatorja pri premagovanju jezikovnih ovir. Ugotovili smo, da starši menijo, da bo obiskovanje vrtca njihovim otrokom pomagalo pri nadaljnjem izobraževanju. Prav tako smo ugotovili, da je integracija romskih predšolskih otrok v redne oddelke ključ do uspešnega izobraževanja v osnovni šoli, ker se v vrtcu seznanijo s slovenskim jezikom in dnevno rutino v vrtcu, ki se podobno nadaljuje tudi v osnovni šoli.
Ključne besede: Romi, romski otrok, družina, vrtec, vzgojiteljica, romski koordinator, romski starši, integracija.
Objavljeno: 10.03.2009; Ogledov: 2556; Prenosov: 335
.pdf Polno besedilo (2,36 MB)

10.
OD IDEJE DO PREDSTAVE (PRIPRAVA LUTKOVNE PREDSTAVE Z OTROKI V VRTCU)
Nadja Borak, 2009, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge sta na podlagi strokovne literature opredeljena lutkovno gledališče in lutka. V nadaljevanju je predstavljena lutka v vrtcu, kako jo lahko uporabimo, in med drugim je podrobno tudi opisano, kako pripraviti in izvajati lutkovno zaposlitev v vrtcu. Pri teoretičnem delu je dodano še poglavje o ustvarjalnosti, lutka kot sredstvo komunikacije in povezava lutk z drugimi področji v vrtcu. Namen praktičnega dela je bila priprava lutkovne predstave z otroki v vrtcu. Ta del diplomske naloge nazorno prikazuje potek priprave lutkovne predstave Palček Pohajalček. Predstavljene so tako priprave za izvajanje lutkovne dejavnosti z natančno zastavljenimi cilji, potekom dela, kakor tudi evalvacije. Dodan je tudi slikovni material, ki je nastal ob izvajanju dejavnosti v vrtcu Cirkulane, v starostni skupini 3–6 let. V projekt je bila vključena tudi mlajša skupina otrok, in sicer 1–3 let. Projekt je zajemal deset priprav, v katere so bila vključena vsa vzgojna področja iz Kurikuluma. Priprava predstave je trajala tri tedne. Ob tem je bil vzpodbujen interes do lutk in ustvarjanja z njimi. Otroci so z zanimanjem sodelovali prav v vseh vodenih dejavnostih, ki sem jim jih pripravila. Pri tem sem jih vzpodbujala, usmerjala in jim pomagala pri uresničitvi njihovih idej, predlogov, želja. S tem sem dosegla svoj namen in otrokom ponudila prijetno izkušnjo ob igri z lutko.
Ključne besede: predšolska vzgoja, otrok, lutka, lutkovna dramatizacija, projekt, ustvarjalnost, komunikacija, medpodročne povezave
Objavljeno: 18.03.2009; Ogledov: 6935; Prenosov: 1751
.pdf Polno besedilo (18,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici