SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 69 / 69
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
61.
Medvrstniški odnosi in učenci z avtističnimi motnjami v osnovni šoli
Katja Ugovšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Otroci z avtističnimi motnjami imajo pogosto težave na področju socialne interakcije, komunikacije in imaginacije, zato se velikokrat težje vključijo v skupino vrstnikov. V magistrski nalogi smo se odločili raziskati, kakšni so odnosi med učenci z avtističnimi motnjami ter njihovimi vrstniki na rednih osnovnih šolah. Uporabili smo dva strukturirana intervjuja. Enega smo izvedli z osmimi učenci z avtističnimi motnjami, drugega pa z osmimi strokovnimi delavci, ki delajo z njimi na rednih osnovnih šolah. V intervjuju, ki smo ga izvedeli z učenci z avtističnimi motnjami, nas je zanimalo, ali se učenci z avtističnimi motnjami v razredu čutijo socialno sprejete, kakšna je njihova komunikacija z vrstniki, kakšne so njihove aktivnosti z vrstniki, dotaknili pa smo se tudi nasilja. Pri slednjem nas je zanimalo, ali so učenci z avtističnimi motnjami tudi žrtve/izvajalci nasilja. V intervjuju, ki smo ga izvedli s strokovnimi delavci, pa smo se osredotočili na to, kako oni zaznavajo odnose med učenci z avtističnimi motnjami ter njihovimi sovrstniki. Zanimalo pa nas je tudi, kakšna je njihova vloga pri socialni vključenosti učencev z avtizmom ter v procesu medvrstniškega nasilja. Rezultati intervjuja, izvedenega med učenci z avtističnimi motnjami, so pokazali, da se učenci z avtističnimi motnjami v splošnem dobro razumejo z vrstniki ter da se med njimi čutijo socialno sprejete. Podobne rezultate je pokazal tudi intervju, izveden med strokovnimi delavci. Slednji so mnenja, da je večina učencev z avtističnimi motnjami sprejeta s strani vrstnikov, odnose pa v splošnem ocenjujejo kot dobre.
Ključne besede: medvrstniški odnosi, otroci s posebnimi potrebami, učenci z avtističnimi motnjami, redne osnovne šole.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 145; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

62.
Stališča staršev do inkluzivne šole
Tadeja Spagnolo, 2018, magistrsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti stališča staršev tistih otrok, ki nimajo posebnih potreb, do inkluzivne šole. Pri tem smo bili pozorni na vlogo staršev, in sicer na razlike v spolu, izobrazbi, izkušenj z otroki s posebnimi potrebami in razreda, ki ga otrok obiskuje. Raziskava je potekala na velikem neslučajnostnem vzorcu staršev (315) otrok od prvega do devetega razreda osnovnih šol iz Maribora in ožje okolice. Podatke smo pridobili s pomočjo skrajšanega in prirejenega anketnega vprašalnika Attitudes of Greek parents of typically develpping kindergarten children towards inclusive education (Tafa in Manolitsis, 2003). Rezultati so pokazali, da spol, izkušnje z otroki s posebnimi potrebami in razred, ki ga obiskuje otrok, nimajo statistično značilnega vpliva na stališča staršev do vključevanja otrok z različnimi motnjami v redne oddelke osnovne šole, medtem ko stopnja izobrazbe ta vpliv ima. Inkluziji so bolj naklonjeni starši z višjo stopnjo izobrazbe. Pri stališčih, glede funkcioniranja otrok brez in s posebnimi potrebami v rednih oddelkih osnovnih šol se je izkazalo, da imajo ženske statistično značilno pozitivnejša stališča do inkluzije. Prav tako na moč strinjanja z inkluzijo vplivajo izkušnje. Tisti, ki imajo izkušnje z otroki s posebnimi potrebami, se z inkluzijo strinjajo v večji meri. Tudi tukaj se je pokazala statistično značilna razlika glede izobrazbe staršev. Tisti, z višjo izobrazbo, zavzemajo bolj pozitivna stališča. Razred, ki ga obiskuje otrok, pa tudi na področju funkcioniranja ni statistično značilno vplival na stališča. Kljub nekaterim pomislekom, imajo starši pozitivna stališča do inkluzivne šole.
Ključne besede: inkluzija, stališča staršev, otroci s posebnimi potrebami
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 131; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

63.
Stališča učiteljev do inkluzivnega pedagoga v občini Slovenske Konjice
Anja Pristovnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Razvoj inkluzije v vzgoji in izobraževanju je odvisen od učiteljev in ostalih strokovnih delavcev, ki poučujejo na šoli. Učitelj je tisti, ki se mora dodatno izobraževati in bogatiti svoje znanje, da lahko to prenese na učence s posebnimi potrebami in njihove vrstnike. Za uspešno vključevanje inkluzije v šolski sistem in izvajanje le-te pa so pomembna učiteljeva stališča do otrok s posebnimi potrebami, znanje, podpora, ki jo potrebuje za delo, različni pristopi, metode, tehnike dela in spoštovanje različnosti učencev. Osrednji cilj magistrskega dela je bil raziskati stališča strokovnih delavcev in učiteljev do otrok s posebnimi potrebami v občini Slovenske Konjice. Na podlagi teoretičnih izhodišč in postavljenih raziskovalnih vprašanj je bil v raziskavi uporabljen anketni vprašalnik, ki vsebuje 15 trditev. Anketirali smo 20 učiteljev, 10 iz Osnovne šole Pod goro in 10 iz Osnovne šole V parku (prilagojeni program). Rezultati raziskave kažejo, da so stališča sodelujočih pozitivna. Učitelji sprejemajo inkluzijo in z njo tudi inkluzivne pedagoge. Težava je le v tem, da veliko učiteljev še ni imelo prilike sodelovati z njimi, saj še na šolah ni veliko zaposlenih s tem nazivom.
Ključne besede: Inkluzija, inkluzivni pedagog, otroci s posebnimi potrebami, stališča, vzgoja in izobraževanje, šola.
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 181; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

64.
Sodelovanje vzgojiteljic pri pripravi in izvajanju individualiziranega programa otrok s posebnimi potrebami
Maša Draksler, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga Sodelovanje vzgojiteljic pri pripravi in izvajanju individualnega programa otrok s posebnimi potrebami, v teoretičnem delu posega v inkluzivno vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, usmerjeno predvsem v vrtce. Pozornost smo posvetili tudi zakonom, ki se dotikajo vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v vrtcu. Natančno smo predstavili individualiziran program in njegovo oblikovanje, vsebino in namen. Empirični del magistrske naloge smo vsebinsko opredelili z namenom, raziskovalnimi vprašanji in s hipotezami ter s spremenljivkami. V metodološki opredelitvi smo določili raziskovalne metode, vzorec ter postopke zbiranja in obdelave podatkov, ki smo jih pridobili s pomočjo anonimne ankete med vzgojitelji/cami. Tako smo raziskali stališča vzgojiteljev/ic do vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtca; pripravljenost, vključenost in odgovornost vzgojiteljev/ic za izvajanje individualiziranega programa pri predšolskem otroku s posebnimi potrebami. Opredelili smo težave, s katerimi se srečujejo vzgojitelji/ce pri izvajanju individualiziranega programa pri predšolskem otroku s posebnimi potrebami. Zanimala nas je tudi strokovna usposobljenost vzgojiteljev/ic za delo s predšolskimi otroki s posebnimi potrebami in seveda še temeljno - podpora s strani vrtca in v njem zaposlenega strokovnega osebja vzgojiteljem/icam pri delu s predšolskimi otroki s posebnimi potrebami. V zadnjem delu magistrske naloge smo predstavili naše ugotovitve, do katerih smo prišli s pomočjo anonimnih anket in z interpretacijo rezultatov.
Ključne besede: inkluzija, inkluzivna vzgoja, vrtec, zakoni, individualiziran program, predšolski otroci s posebnimi potrebami, vzgojitelji/ce.
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 125; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

65.
Stres pri učiteljih razrednikih v osnovnih šolah
Rebeka Horvat, 2018, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu tega magistrskega dela opisujemo splošna teoretična izhodišča o stresu. V nadaljevanju opisujemo stres na delovnem mestu ter pomembne posledice stresa, ki vplivajo na storilnost na delovnem mestu, posebno pozorost namenimo poklicnemu stresu pri učiteljih. V zaključku teoretičnega dela opisujemo posebnosti učiteljskega poklica, ki vplivajo na stresnost poklica, posebno pozornost namenimo razredništvu in poučevanju otrok s posebnimi potrebami. V empiričnem delu, v katerem je sodelovalo 113 učiteljev razrednikov iz osnovnih šol podravske regije, preučujemo razlike v pojavljanju simptomov stresa glede na spol, delovno dobo, lokacijo šole, razred ter število otrok s posebnimi potrebami v razredu, sledi pa preučevanje razlik v pojavnosti stresnih situacij glede na naštete generalije. V empiričnem delu preučujemo tudi povezavo med pogostostjo pojavljanja stresnih situacij in pogostostjo pojavljanja simptomov stresa. Ugotavljamo, da ne obstajajo statistično značilne razlike v pojavljanju simptomov stresa glede na spol, delovno dobo, razred in število otrok s posebnimi potrebami, do statistično značilnih razlik pa prihaja glede na lokacijo šole. Pri pogostosti pojavljanja stresnih situacij ne prihaja do statistično značilnih razlik glede na spol, lokacijo, razred in število otrok s posebnimi potrebami, statistično značilne razlike pa se kažejo glede na delovno dobo učiteljev.
Ključne besede: stres, poklicni stres, učitelji, razredniki, otroci s posebnimi potrebami
Objavljeno: 16.11.2018; Ogledov: 135; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

66.
Učinek poslušanja glasbe na izbiro aktivnosti pri otrocih in mladostnikh s posebnimi potrebami
Romana Pušnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Glasba in zvok igrata pomembno vlogo v zgodnjem otroštvu in celostnem razvoju otrok, še posebej pa so na glasbo odzivni otroci in mladostniki s posebnimi potrebami. Namen raziskave je bil ugotoviti učinek glasbenega ozadja na izbiro prostočasnih dejavnosti pri otrocih in mladostnikih s posebnimi potrebami. Opazovali smo čustveno-vedenjski odziv na različne glasbene zvrsti ter učinek glasbe na motivacijo, pozornost ter psiho-fizično delovanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Dodatno smo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja preverili uporabo glasbe in prostočasnih aktivnosti v domačem okolju. V raziskavo so bili vključeni štirje otroci s posebnimi potrebami z zmerno, lažjo in težjo motnjo v duševnem razvoju, ki so vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanju ter bivajo v domu za učence s posebnimi potrebami. Vsak udeleženec je sodeloval pri štirih srečanjih, kjer so bili izpostavljeni štirim različnim zvrstem glasbe v senzorni sobi, z namenom širšega izbora prostočasnih dejavnosti. Rezultati so pokazali, da ima glasbeno ozadje pozitivne učinke na čustvovanje, vedenje, motivacijo in vztrajnost ter da ima pri izbiri prostočasnih dejavnosti pomembno vlogo. Predstavljene so tudi omejitve raziskave ter predlogi za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: glasbene dejavnosti, celostni razvoj otroka, otroci s posebnimi potrebami, glasbena terapija, zvočno ozadje
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 43; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

67.
Sodelovanje med starši, specialnim pedagogom in vzgojitelji v vrtcu
Tea Ernecl, 2018, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu zaključnega dela smo razčlenili podskupine otrok s posebnimi potrebami ter jih podrobneje opisali. Osredotočili smo se na razlike med inkluzijo in integracijo ter pojasnili, kakšne so ovire za inkluzijo v vrtcih in šolah ter kakšni bi morali biti pogoji, da bi bila inkluzija kar najbolj uspešna. Predvsem nas zanima, kako poteka sodelovanje strokovne skupine v vrtcu in kakšne so naloge vzgojitelja ter specialnega pedagoga kot tudi vloga in sodelovanje staršev. V empiričnem delu smo raziskali, kako poteka sodelovanje med vzgojitelji, starši in specialnimi pedagogi glede na to, ali njihov otrok obiskuje redni ali razvojni vrtec. Naš namen je bil raziskati, v katerem vrtcu anketiranci bolje sodelujejo in kako ocenjujejo prostorske pogoje. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike med sodelovanjem staršev, vzgojiteljev in specialnih pedagogov glede na vrtec. Prav tako opazimo razliko pri ocenjevanju prostorskih pogojev glede na posamezni vrtec.
Ključne besede: Otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, integracija, sodelovanje, prostorski pogoji
Objavljeno: 29.01.2019; Ogledov: 170; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

68.
POČUTJE IN VKLJUČENOST OTROKA Z DOWNOVIM SINDROMOM V REDNEM ODDELKU VRTCA: ŠTUDIJA PRIMERA
Jasna Peter, 2019, magistrsko delo

Opis: Otrok z Downovim sindromom je v rednem oddelku javnega vrtca vključen v Program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. V skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2000, 5. člen) se otroku z Downovim sindromom prilagaja organizacija in način izvajanja programa, zagotavlja pa se mu tudi dodatna strokovna pomoč (v oddelku/izven oddelka, in sicer individualno/skupinsko) ter stalni/začasni spremljevalec (Opara, 2015). V teoretičnem delu magistrske naloge predstavljamo: otroke s posebnimi potrebami (posebno pozornost namenjamo skupini otrok z Downovim sindromom), izvajanje predšolske vzgoje v javnih vrtcih, pokazatelja kakovosti vzgoje in izobraževanja (dobro počutje in vključenost), Ocenjevalni lestvici vključenosti in dobrega počutja za predšolske otroke (Laevers, 2005 in Marjanovič Umek, Fekonja in Bajc, 2005) ter dejavnike, ki po našem mnenju vplivajo na raven vključenosti in dobrega počutja predšolskih otrok v rednih oddelkih javnega vrtca. V empiričnem delu magistrske naloge prikazujemo kvalitativno raziskavo, ki temelji na študiji primera otroka z Downovim sindromom v rednem oddelku javnega vrtca. S pomočjo Ocenjevalne lestvice vključenosti in dobrega počutja (Marjanovič Umek, Fekonja in Bajc, 2005) ter s pomočjo intervjuvanja vzgojiteljice, izvajalke dodatne strokovne pomoči in svetovalne storitve ter spremljevalke otroka z Downovim sindromom smo pridobili podatke, ki so nam omogočili prikaz in razlago rezultatov opravljene raziskave. Ugotovili smo, da otrok z Downovim sindromom ob podpori vrtca, dodatni strokovni pomoči, prilagoditvah ter stalni spremljevalki izkazuje različne ravni vključenosti in dobrega počutja pri dejavnostih, ki se izvajajo v vrtcu, prav tako smo ugotovili, da se njegova raven funkcioniranja razlikuje po področjih (fina in groba motorika, intelektualne sposobnosti, komunikacija, organizacijske oblike, samostojnost, zaznavanje). Na podlagi teh ugotovitev lahko sklepamo, da vrtec otroku z Downovim sindromom zagotavlja ustrezno strokovno pomoč, podporo in prilagoditve ter mu tako omogoča optimalni razvoj in učenje v okviru njegovih zmožnosti.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, Downov sindrom, študija primera, vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, javni vrtec, dejavniki, ki vplivajo na dobro počutje in vključenost otrok.
Objavljeno: 15.04.2019; Ogledov: 106; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

69.
Pouk tehnike z otroki s posebnimi potrebami
Nenad Stropnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Učenci se z vsebinami tehnike in tehnologije srečajo že v nižjih razredih osnovne šole pri predmetih spoznavanje okolje ter naravoslovje in tehnika, v šestem razredu pa se pri predmetu tehnika in tehnologija podrobneje seznanijo s posameznimi vsebinami, med katerimi sta tudi les in papir. V magistrskem delu bom podrobneje predstavil te dve vsebini in njuno umestitev v učni načrt. V teoretičnem delu bom predstavil več o posameznih skupinah otrok s posebnimi potrebami, še posebej se bom osredotočil na otroke z motnjo avtizma. Predstavil bom potrebne prilagoditve ter uspešne metode dela s temi učenci in njihovimi starši. Pri učencih z avtizmom je bistvenega pomena strukturiran način dela in možnost umika v kotičke. Na šoli, kjer sem zaposlen, je precejšna prostorska stiska, zato je treba prostore še posebej premišljeno urejati, da zadovoljimo potrebe vseh učencev. Poleg tega, da preurejamo prostore, uporabljamo tudi različne pripomočke, ki služijo kot prostor za umik. V praktičnem delu magistrskega dela bom predstavil izdelavo hiške za umirjanje. Gre za izdelek, ki ga bodo učenci 6. razreda naredili pri pouku tehnike in tehnologije. Namenili ga bodo učencem avtističnega oddelka druge triade.
Ključne besede: tehnika in tehnologija, otroci s posebnimi potrebami, avtizem
Objavljeno: 10.06.2019; Ogledov: 28; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici