SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 69
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
21.
22.
PRILAGODITVE POUKA LIKOVNE UMETNOSTI UČENCEM S POSEBNIMI POTREBAMI NA RAZREDNI STOPNJI OSNOVNE ŠOLE
Saša Serec, 2014, diplomsko delo

Opis: Likovna umetnost je eden od predmetov, ki daje učencem možnost, da sprostijo svojo domišljijo in jo s pomočjo likovnega znanja izrazijo v likovnem izdelku. Tudi otroci s posebnimi potrebami (v nadaljevanju OPP) so sposobni ustvarjati in radi ustvarjajo, le njihove sposobnosti so omejene glede na vrsto motnje ali primanjkljaja, ki ga imajo. Problem, ki ga v diplomskem delu obravnavamo, se nanaša na OPP pri likovni umetnosti in učiteljevo delo z njimi ter s tem povezane ustrezne prilagoditve. V teoretičnem delu tako na kratko opredelimo likovno umetnost, njene cilje in razvoj likovnega izražanja otrok. Dotaknemo se načrtovanja učnega procesa pri likovni umetnosti, individualizacije ter likovne ustvarjalnosti. Predstavimo tudi skupine OPP, njihovo izobraževanje in usmerjanje ter opišemo procesa integracije in inkluzije. V empiričnem delu diplomske naloge predstavljamo rezultate raziskave, v kateri so sodelovali učitelji razrednega pouka slovenskih osnovnih šol. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da učitelji prilagajajo pouk likovne umetnosti, vendar to počnejo različno. Največ se jim prilagaja v fazi ustvarjanja ali s prilagoditvijo likovne tehnike, s podaljšanim časom ustvarjanja ali z možnostjo izbire likovnih materialov. Ugotavljamo tudi, da premalo pozornosti namenijo prilagoditvi učnih ciljev, tako dnevnih kot globalnih. Učenčeve specifičnosti upoštevajo največkrat šele pri neposrednem likovnem delu, včasih že prepozno. Za uspešno likovno delo je potrebno OPP nuditi različne prilagoditve in jim s pomočjo njih omogočiti boljše možnosti za realizacijo likovnih nalog.
Ključne besede: likovna umetnost, otroci s posebnimi potrebami, prilagoditve, razredni pouk
Objavljeno: 27.01.2015; Ogledov: 1378; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

23.
OBRAVNAVA NEUMETNOSTNIH BESEDIL V OŠPP Z NIS V 3. VIO
Tina Frece, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi se bomo posvetili izobraževalnemu sistemu pri nas, natančneje sistemu v šolah s prilagojenim programom. Osebe s posebnimi potrebami so specifična skupina ljudi, ki se od drugih razlikujejo po svojih sposobnostih, spretnostih in težavah. Tako lahko njihove motnje odločilno vplivajo na njihovo vključevanje v osvajanju znanj, športnih dejavnosti in tako so lahko odrinjeni od ostalega okolja. To pa vpliva tudi na njihovo samozavest oz. samopodobo. Vsak od nas je nekaj posebnega in tudi osebe s posebnimi potrebami se imajo pravico vključiti v socialno okolje, navezati socialne stike, doživljati uspehe in imeti možnost sodelovanja. Otroci s posebnimi potrebami, ki obiskujejo šolo s prilagojenim program, z nižjim izobrazbenim standardom, so v veliki večini otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Otroci, ki se izobražujejo na šolah s prilagojenim programom, dosežejo praviloma nižji izobrazbeni standard. Cilj šole s prilagojenim programom je otroke s posebnimi potrebami čim bolj temeljito pripraviti na samostojno življenje, zato so tudi učne vsebine na takih šolah prilagojene. Osnovne šole s prilagojenim programom se soočajo tudi z drastičnim pomanjkanjem strokovnega kadra, prav tako pa morajo na določenih šolah s prilagojenim programom zaradi majhnega števila učencev izvajati kombinirani pouk. Vzgojno-izobraževalna dejavnost vsake šole, tako splošne osnovne šole kot osnovne šole s prilagojenim programom, je družbena dejavnost posebnega družbenega pomena, ki soustvarja pogoje za zdrav osebnostni razvoj vseh otrok. V empiričnem delu želimo prikazati, kako poteka delo in pouk slovenščine na osnovni šoli s posebnimi potrebami in kako se učni načrt slovenščine v OŠPP razlikuje od učnega načrta v OŠ. Zanima nas, s kakšnimi metodami in oblikami dela se soočajo učenci, ki imajo takšne težave. S pomočjo ge. Brede Ferčec Muršak smo prišli do primera učne ure neumetnostnega besedila in predstavili analizo primera, način in oblike dela ter naloge, ki jih morajo učenci usvojiti za uspešno napredovanje. Z omenjeno specialno pedagoginjo bomo opravili tudi obširni anketni vprašalnik, ki nam je odprl pogled na delo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.
Ključne besede: Osnovnošolsko izobraževanje, otroci s posebnimi potrebami, posebna ustanova – OŠPP Gustava Šiliha Maribor, prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom (NIS), tretje triletje (3. VIO), neumetnostna besedila (jezikovni pouk).  
Objavljeno: 21.05.2014; Ogledov: 1249; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

24.
DOWNOV SINDROM - ZDRAVSTVENI VIDIK S POUDARKOM NA IZOBRAŽEVANJU
Ana Veber, 2014, diplomsko delo

Opis: Downov sindrom ali Trisomija 21 je kromosomska motnja, ki jo povzroči dodaten 21. kromosom, torej ima človek tri kromosome 21 namesto dveh. Večina primerov Downovega sindroma ni podedovana, samo eden od stotih primerov kaže na to, da je sindrom podedovan po materi ali očetu. Tveganje, da se rodi otrok z Downovim sindromom, raste sorazmerno s starostjo matere, stopnja tveganja se občutno poveča med 35. in 40. letom starosti. Skoraj vsako nosečnico skrbi, da bi se ji rodil otrok s hujšimi prirojenimi nepravilnostmi. Nekatere od teh nepravilnosti je mogoče danes odkriti že med nosečnostjo s presejalnimi in diagnostičnimi testi. S prvimi se ugotavlja zgolj povečano tveganje, diagnostični testi pa so tisti, ki dokončno potrdijo ali ovržejo kromosomsko nepravilnost. Po osvoboditvi oziroma drugi svetovni vojni smo gradili nov sistem vzgoje in izobraževanja za posameznike z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, tako imenovan sistem posebnega šolstva. Nova paradigma na področju razumevanja otrok s posebnimi potrebami opušča segregativno pojmovanje in uvaja integrativno, v zadnjem času pa se v svetu bolj kot integracija uveljavlja inkluzija, ki naj bi bila integraciji nadrejen pojem, saj predstavlja višjo stopnjo v humanizaciji odnosov v družbi in pot k resničnemu sobivanju različnih posameznikov. Ključni namen nove zakonodaje po osamosvojitvi Republike Slovenije je bil zmanjšanje ločenih oblik šolanja in vpeljava inkluzivnih in prožnejših oblik šolanja otrok s posebnimi potrebami. Predšolski otroci z Downovim sindromom se lahko vključijo v razvojne oddelke vrtcev ali v redne oddelke vrtcev, kjer so deležni dodatne specialno- pedagoške pomoči. Na področju osnovnošolskega izobraževanja starši in otroci z Downovim sindromom za enkrat nimajo možnosti izbire med večinsko in specializirano šolo. Drugje v Evropi tem otrokom že omogočajo šolanje v rednih šolah in prav oni so tisti v skupini otrok s posebnimi potrebami, ki se najbolj uspešno vključijo v redne šole.
Ključne besede: Downov sindrom, otroci s posebnimi potrebami, motnje v duševnem razvoju, presejalni testi, diagnostični testi, integracija, inkluzija.
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 1084; Prenosov: 463
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

25.
DRUŽINA PREDŠOLSKEGA OTROKA S POSEBNIMI POTREBAMI
Urška Sreš, 2014, diplomsko delo

Opis: Predmet diplomskega dela je družina s predšolskim otrokom s posebnimi potrebami. Do tega raziskovanja me je pripeljalo zanimanje in veselje za delo z otroki s posebnimi potrebami, ki so mi ga ti otroci tudi vzbudili. Z otroki s posebnimi potrebami sem se srečevala že v obdobju srednješolskega izobraževanja, v študijskem obdobju pa sem imela priložnost spoznati še otroke s posebnimi potrebami, ki so v razvojnem oddelku. Skozi tedenske obiske razvojnega oddelka v Murski Soboti sem spoznavala delo z otroki s posebnimi potrebami, sodelovanje med starši in vzgojitelji ter doživeto veselje otrok ob dejavnostih. Prav tako sem imela priložnost videti, kako veliko vlogo ima družina predšolskega otroka s posebnimi potrebami že samo, ko ga vodijo v vrtec, kaj šele pa pomeni vloga družine doma. Da bi dobila odgovore na vprašanja, kako sploh družina doživlja novico, da ima otroka s posebnimi potrebami, kako se s tem sooči, kako se vloga družine spremeni, s kakšnimi težavami se srečujejo ipd., sem opravila intervju z materami predšolskega otroka s posebnimi potrebami. V diplomski nalogi sem najprej v teoretičnem delu predstavila nekaj splošnega o družini, nato sem se pa osredotočila predvsem na družino, ki ima otroka s posebnimi potrebami, na predšolske otroke s posebnimi potrebami, na vzgojo in izobraževanje, ki je ključnega pomena v otroštvu, ter na posamezne kategorije otrok s posebnimi potrebami. Empirični del pa je tisti, v katerem so navedeni odgovori na raziskovalna vprašanja in preverjene hipoteze.
Ključne besede: družina, predšolski otrok s posebnimi potrebami, soočanje družine, otroci z govorno-jezikovno motnjo, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci
Objavljeno: 23.07.2014; Ogledov: 1474; Prenosov: 438
.pdf Celotno besedilo (617,89 KB)

26.
STALIŠČA VRSTNIKOV DO OTROK S PRIMANJKLJAJI NA POSAMEZNIH PODROČJIH UČENJA IN DO PREJEMANJA UČNE POMOČI
Urška Štumberger, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil proučiti vrstniške odnose do otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in stališča vrstnikov do prejemanja učne pomoči. V prvem delu naloge so navedena teoretična izhodišča, in sicer zakonodaja, ki obravnava otroke s posebnimi potrebami v osnovni šoli ter tipi učnih težav, integracija in inkluzija otrok z učnimi težavami ter načini prilagojenega izvajanja pouka v rednem osnovnošolskem izobraževanju; in nadalje značilnosti in funkcija stališč in dosedanje ugotovitve na področju vrstniških stališč do otrok posebnimi potrebami. V empiričnem delu bomo raziskali, kako vrstniki v redni osnovni šoli sprejemajo otroke s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. V nadaljevanju naloge nas je zanimalo, ali učenci, ki ne prejemajo učne pomoči s sošolci, ki učno pomoč prejemajo sodelujejo, so pripravljeni z njimi prijateljevati in jim nuditi pomoč. V diplomski nalogi smo poskušali prikazati, kakšno je mnenje otrok glede oblik učne pomoči, ki so je otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja deležni. V diplomski nalogi smo prikazali še, ali obstajajo razlike v stališčih glede sprejemanja, sodelovanja, nudenja pomoči med dečki in deklicami in razlike v stališčih glede na učni uspeh pri slovenskem jeziku in matematiki. Rezultati, pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika med učenci treh osnovnih šol, kažejo, da imajo vrstniki na splošno pozitiven odnos in pozitivna stališča do sošolcev z učnimi težavami. V večini primerov jih obravnavajo kot sebi enake in so jim pripravljeni pomagati.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, primanjkljaji na posameznih področjih učenja, integracija, učna pomoč, stališča
Objavljeno: 15.01.2015; Ogledov: 1229; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

27.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH S POSEBNIMI POTREBAMI V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM ZAVODU
Sebastijan Zemljič, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili vlogo medicinske sestre pri preventivni in kurativni skrbi za zdravje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v vzgojno-izobraževalnem zavodu Dom Antona Skale. Predstavljeni so kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami, kriteriji za določitev začasnega spremljevalca za fizično pomoč, pot usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, načini izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, nastanitev otrok s posebnimi potrebami in druge oblike pomoči. Podrobno je opisana vloga in delo medicinske sestre z otroki in mladostniki v vzgojno-izobraževalnem zavodu. Predstavljen je razvoj, spremembe, prilagoditve, težave in potrebe pri delu medicinske sestre v vzgojno-izobraževalnem zavodu, skozi obdobja od prve zaposlitve in vse do danes. Opisali smo tudi delo drugih strokovnih in tehničnih delavcev v zavodu, ter sodelovanje z zunanjimi institucijami. Uspešno, kakovostno delo v vzgojno-izobraževalnem zavodu je v veliki meri odvisno od timskega dela vseh zaposlenih v zavodu, staršev ali skrbnikov in drugih strokovnih delavcev izven zavoda. V diplomskem delu smo uporabili metodo preučevanja literature in virov ter deskriptivno ali opisno metodo dela. Prišli smo do ugotovitve, da je vloga medicinske sestre pri delu z otroci in mladostniki s posebnimi potrebami v vzgojno-izobraževalnem zavodu zelo pomembna in potrebna, za kakovostno obravnavo. Ker delo v vzgojno-izobraževalnem zavodu od medicinske sestre zahteva tudi druga znanja, smo v zaključku diplomskega dela predstavili projektno delo in preventivni program, Hiša zdravja.
Ključne besede: Otroci in mladostniki s posebnimi potrebami, vzgojno-izobraževalni zavod, medicinska sestra
Objavljeno: 04.06.2015; Ogledov: 704; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (501,06 KB)

28.
IZOBRAŽEVANJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI V REDNIH OSNOVNIH ŠOLAH V PRETEKLOSTI IN DANES
Zala Hojnik, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se posvečamo poučevanju otrok s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah v preteklosti in danes. V teoretičnem delu so predstavljene skupine otrok s posebnimi potrebami. Podrobno je predstavljena tudi zakonodaja od leta 1990 dalje, ki predstavlja temelj za vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne osnovne šole. Prav tako smo se osredotočili na zgodovino poučevanja otrok s posebnimi potrebami in na poučevanje otrok s posebnimi potrebami danes, pri čemer sta podrobneje predstavljena integracija in inkluzija kot temeljna pojma za poučevanje otrok s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah. Posebno poglavje smo namenili izobraževanju učiteljev za delo z učenci s posebnimi potrebami. V empiričnem delu je bil namen raziskave anketiranje učiteljev razrednega pouka, da bi ugotovili, kako so se mnenja učiteljev o ustreznosti izobrazbe, o uporabi metod, načinu pridobivanja znanja za poučevanje otrok s posebnimi potrebami in priprave na poučevanje otrok s posebnimi potrebami iz preteklosti do danes spremenile. Rezultati so pokazali, da ne obstajajo bistvene razlike v poučevanju otrok s posebnimi potrebami v preteklosti (pred letom 2000) in danes.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, izobraževanje, učitelji, učila, učni pripomočki, prilagoditve, zakonodaja, redna osnovna šola.
Objavljeno: 01.06.2015; Ogledov: 1219; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

29.
30.
Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici