1. Študija primera vrstniških odnosov v osnovni šoli : magistrsko deloMaša Repič, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Študija primera vrstniških odnosov v osnovni šoli najprej teoretično osvetljujemo temo. Ljudje smo v življenju del različnih skupin, v katerih se s pomočjo komunikacije in interakcije vzpostavljajo odnosi, z njimi pa se izpolnjujejo naše potrebe. Dobri odnosi v šoli predstavljajo temelj za življenje učencev in učiteljev na šoli. Odnos med učitelji in učenci, ki temelji na izzivih in sodelovanju, raziskovalci preučujejo že več kot 20 let. Ugotovili so, da so za kakovostne vertikalne odnose pomembni spoštovanje, varno in uravnoteženo učno okolje ter odprta komunikacija. Ti odnosi so ključni za celostni razvoj učencev. V šoli so pomembni tudi medvrstniški odnosi, saj se med posamezniki lahko razvije prijateljstvo, ki vpliva na samospoštovanje in vedenje. Na posameznika lahko negativno vpliva medvrstniško nasilje, ki se pojavlja v sodobni šoli. V teoretičnem delu predstavljamo tudi sociometrično preizkušnjo, ki nudi vpogled v socialno dinamiko razredov, zato smo jo uporabili v empiričnem delu magistrske naloge. S pomočjo sociometrične preizkušnje smo v empiričnem delu za tri različne interakcije – delo v paru, druženje med odmorom ter druženje izven šole – za vse razrede na izbrani osnovni šoli osnovali sociomatrike ter sociograme. Za vsakega posameznega učenca smo izračunali sociometrični status in ga uvrstili med priljubljenega, zavrnjenega, prezrtega, kontroverznega ali povprečnega. V ospredje smo postavili sociometrični status nadarjenih učencev in učencev s posebnimi potrebami. Ključne besede: horizontalni odnosi, vertikalni odnosi, otroci s posebnimi potrebami, nadarjeni učenci, sociometrična preizkušnja Objavljeno v DKUM: 17.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 40
Celotno besedilo (5,43 MB) |
2. Vpliv različnih dramskih tehnik na razumevanje pravljic pri učencih s posebnimi potrebami : magistrsko deloMateja Vrečič, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Vpliv različnih dramskih tehnik na razumevanje pravljic pri učencih s posebnimi potrebami smo v teoretičnem delu opredelili pomen pravljic za otroke, raziskali smo značilnosti slikanic, kamišibaja in pripovedovanj s pomočjo lutk in ilustracij. Za vsako uporabljeno dramsko tehniko smo poiskali pozitivne vidike, ki vplivajo na razumevanje predstavljenega pri otrocih s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo predstavili tudi posebne potrebe, ki jih imajo sodelujoči učenci.
V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja, pri čemer smo uporabili strukturirani intervju in opazovalni list. Za omenjene raziskovalne metode smo se odločili zato, da bi dobili čim bolj natančne odgovore, saj je potrebno upoštevati, da gre za populacijo (sodelujočih) otrok, ki imajo znižane intelektualne sposobnosti.
Rezultati so pokazali, da se pripovedovanje ob ilustracijah najbolje obnese pri učenki s primanjkljaji na čustveno-vedenjskem področju in učencu z motnjo avtističnega spektra. Kamišibaj se je najbolje izkazal pri učencih z motnjami v duševnem razvoju in zmernimi govorno-jezikovnimi motnjami. Dramska tehnika pripovedovanja pravljice ob uporabi lutk pa se je najboljše izkazala pri učencih z več motnjami, in sicer pri učencih z zmerni motnji v duševnem razvoju, učencih z zmernimi govorno-jezikovnimi motnjami, dolgotrajno bolnem otroku ter pri učenki s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Ključne besede: kamišibaj, lutke, ilustracije, lahko branje, otroci s posebnimi potrebami Objavljeno v DKUM: 20.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (4,09 MB) |
3. Attitudes of teachers towards the inclusion of children with special needs in primary and secondary schoolsMajda Schmidt, Ksenja Vrhovnik, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Many researchers emphasize teachers' attitudes as a decisive component in ensuring successful inclusion of students with special needs (SN students). The empirical research that is presented in the main part of this article analyzes the attitudes of primary and secondary teachers towards the inclusion of SN students with respect to the type of school, the teachers' age, the number of SN students in the class, and the teachers') acquired skills. A questionnaire was devised for the study, based on two previous questionnaires: the Questionnaire on Attitudes towards Integration and the Teacher Stress and Coping Questionnaire. The secondary teachers showed more positive attitudes towards SN students than did their primary colleagues, as well as towards teaching and adaptation with respect to the students' SN and towards the psychophysical strain related to such work. The youngest group of teachers, those aged from 20 to 30, shows a higher level of agreement related to the provision of adequate support. Teachers with fewer SN students in class (up to two students) show a higher degree of support for inclusion of SN students than do other groups of teachers. Teachers without training for work with SN students in comparison with their colleagues who had it show a lower level of agreement with respect to support and assistance at educational work with SN students. Ključne besede: defektologija, pristopi učiteljev, starost učiteljev, otroci s posebnimi potrebami, otroci z motnjami, integrirani otroci, socialna integracija, emocionalna integracija, motivacijska integracija, osnovne šole, srednje šole, defectology, teachers' attitudes, teachers' age, impaired children, integrated children, integration, social integration, emotional integration, motivational integration, primary schools, secondary schools Objavljeno v DKUM: 17.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Povezava na celotno besedilo |
4. Stigmatizacija otrok s posebnimi potrebami na Kozjanskem : magistrsko deloTjaša Lah, 2024, magistrsko delo Opis: Stigmatizacija otrok s posebnimi potrebami predstavlja kompleksen in spregledan pojav v sodobni družbi, zato je njeno raziskovanje ključnega pomena za razumevanje dinamike moči in vpliva, ki oblikujejo socialne lestvice. Namen magistrskega dela je bil pridobiti globlji vpogled v problematiko stigmatizacije otrok s posebnimi potrebami na Kozjanskem. V teoretičnem delu smo se osredotočili na definicijo, oblike, vzroke in posledice stigmatizacije, raziskali različne podskupine otrok s posebnimi potrebami in pristope k preventivi, preprečevanju in obvladovanju stigmatizacije v vzgojno izobraževalnih sistemih. V empiričnem delu smo na populaciji 120 osmošolcev iz osmih šol na Kozjanskem raziskali stališča, mnenja in obnašanja do svojih vrstnikov s posebnimi potrebami. Analiza rezultatov je potrdila prisotnost stigmatizacije otrok s posebnimi potrebami na Kozjanskem. Ugotovili smo, da se stigmatizacija otrok s posebnimi potrebami na Kozjanskem pojavlja v različnih oblikah, vključno s socialnim izključevanjem. Osmošolci imajo do otrok s posebnimi potrebami različna mnenja in stališča, predvsem da so nepredvidljivi, da ne obvladujejo svojega vedenja in da so nesamostojni. Statistično pomembnih razlik med izbranimi podskupinami otrok (gibalno ovirani učenci, učenci s čustveno vedenjskimi motnjami in učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja) nismo zasledili. Statistično pomembne razlike glede na spol osmošolcev so redko prisotne. Ključne besede: stigmatizacija, otroci s posebnimi potrebami, zaznamovanost, inkluzija Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 7; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,61 MB) |
5. Vključevanje otrok s posebnimi potrebami v izvenšolske športne dejavnosti : magistrsko deloNuša Maver, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo obravnavali problematiko vključevanja otrok s posebnimi potrebami v organizirane izvenšolske športne dejavnosti, saj v praksi opažamo, da nimajo veliko možnosti udeležbe v večinskih programih športnih klubov in društev. S pregledom in analizo stanja, opravljeno s pomočjo anketnega raziskovanja, smo to tezo potrdili. Z namenom izboljšanja prakse in uveljavljanja pravic otrok s posebnimi potrebami v in preko športa smo po zgledu tujih športnih organizacij, ki uspešno udejanjajo inkluzivno športno dejavnost v praksi, napisali priročnik za trenerje, v katerem smo predstavili inkluzivno paradigmo kot model za uspešno izvajanje inkluzivne športne dejavnosti ter zapisali smernice za delo s posamezno skupino otrok s posebnimi potrebami, prilagoditve, ki jih je smiselno izvajati med vadbenim procesom in se nanašajo na okolje, opremo in pripomočke, vsebine ter načine izvajanja trenažnega procesa. Namen priročnika je opolnomočiti trenerje in druge strokovne delavce v športu za uspešno izvajanje inkluzivnega vadbenega procesa ter spodbujati polno sodelovanje in vključenost otrok s posebnimi potrebami v organizirane športne dejavnosti. Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, športni klubi/ društva, prilagojena športna vadba Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 114; Prenosov: 32
Celotno besedilo (2,50 MB) |
6. Vedenje vzgojiteljev oz. vzgojiteljic ob agresivnem vedenju in konfliktnih situacijah, v katere so vključeni otroci s posebnimi potrebami : magistrsko deloŠpela Korošec, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom »Vedenje vzgojiteljev oz. vzgojiteljic ob agresivnem vedenju in konfliktnih situacijah, v katere so vključeni otroci s posebnimi potrebami« je predstavljena raziskava o soočanju in vedenju vzgojiteljev oz. vzgojiteljic ob pojavu agresivnega vedenja in konfliktnih situacijah z otroki s posebnimi potrebami v njihovi ustanovi.
V teoretičnem delu sta opisana pojma konflikt in agresija ter vzroki za nastanek konflikta in agresivnega vedenja pri otrocih. Opredeljeni so tudi vloga vzgojiteljev oz. vzgojiteljic in njihovi odzivi na predstavljena pojma. V nadaljevanju so predstavljeni otroci s posebnimi potrebami in delo v razvojnem oddelku. V zaključku pa se osredotočimo predvsem na strategije reševanja agresivnega vedenja pri otrocih s posebnimi potrebami.
Empirični del prikazuje odgovore vzgojiteljic iz rednih in razvojnih oddelkov, ki smo jih pridobili v kvalitativni raziskavi s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. Vzgojiteljice so odgovarjale na vprašanja, vezana na konflikt in agresivno vedenje ter spoprijemanje s tem problemom. Pri tem smo pozornost usmerili v vzroke nastanka konflikta in strategije reševanja konflikta ter agresivnega vedenja pri otrocih s posebnimi potrebami. Ugotovili smo, da so najpogostejši vzrok konflikta igrače, saj težave nastajajo pri njihovem posojanju. Vzgojiteljice kot vzrok navedejo tudi komunikacijske omejitve otrok s posebnimi potrebami, senzorno občutljivost, socialne težave in težave pri samoregulaciji čustev. Rezultati kažejo, da vzgojiteljice uporabljajo različne strategije za obvladovanje konfliktnih situacij in posledično agresivnega vedenja pri otrocih s posebnimi potrebami. Med najpogosteje uporabljenimi strategijami so individualiziran pristop, pogovor, uporaba različnih socialnih iger, pozitivno ojačevanje in »trening« doslednosti pri postavljanju pravil ter mej.
Glede na ugotovitve sta za uspešno obravnavo konfliktov pri otrocih s posebnimi potrebami ključna razumevanje specifičnih vzrokov in individualen pristop k vsakemu otroku, saj se lahko njegove potrebe in izzivi razlikujejo. Pomembna je tudi prilagojena uporaba strategij, ki lahko pozitivno vplivajo na razvoj pozitivnih odnosov in varnega okolja za vse otroke v skupini. Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, konfliktne situacije, agresivno vedenje, agresija, reševanje konfliktov Objavljeno v DKUM: 16.04.2024; Ogledov: 320; Prenosov: 106
Celotno besedilo (739,33 KB) |
7. Deček s težjo govorno-jezikovno motnjo: študija primera : študija primeraVeronika Vimer, 2024, magistrsko delo Opis: Otroci se med seboj razlikujejo, vsak zase je poseben. GJM lahko otroka pri njegovem napredku močno ovira. Če je pravočasno odkrit vzrok, lahko otroku pomagamo motnjo odpraviti in mu omogočiti normalen napredek in uspeh.
V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljeni otroci s PP, pri tem smo predstavili vrste otrok s PP, na kratko smo razložili, kako poteka usmerjanje otrok s PP ter kakšne težave in prilagoditve imajo ti otroci. Natančno smo opisali razvoj govora, prve glasove in prve besede. Opredelili in opisali smo vrste GJM, vzroke nastanka in kako te motnje odpraviti. V tem delu smo natančneje opisali sluh, kako naše uho deluje, kakšen je pomen sluha, fonološko zavedanje in opismenjevanje ter kaj predstavlja okvara sluha, gluhota in naglušnost.
V empiričnem delu smo predstavili študijo primera dečka s težjo GJM, ki jo je povzročil oslabljen sluh. Podrobneje smo predstavili dečkovo prvotno in končno stanje GJM ob zaključku 1. razreda osnovne šole. Prikazali smo cilje, ki smo si jih zadali ob raziskavi. Za raziskavo smo uporabili polstrukturiran intervju, dokumentacijo o dečku ter opazovanje z udeležbo. Ugotovili smo, da se je dečkov govor zaradi hitrega odkritja težave s sluhom ter pomoči staršev in logopedov izredno izboljšal, saj deček ob koncu 1. razreda že govori skoraj tako kot njegovi vrstniki. Ključne besede: Govorno-jezikovne motnje, deček, otroci s posebnimi potrebami, govor, sluh. Objavljeno v DKUM: 20.02.2024; Ogledov: 361; Prenosov: 126
Celotno besedilo (1,92 MB) |
8. Inkluzija slepega in slabovidnega otroka v redni izobraževalni program osnovne šole : magistrsko deloBarbara Gerečnik, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo preučuje zakonske podlage, usmeritve, načrtovanje in prilagoditve izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, natančneje slepih in slabovidnih otrok. Nadalje raziskujemo socialni in psihološki vpliv okvar vida na posameznika ter ovire za socialno vključenost le-tega. Otroci z okvaro vida so ovirani pri vsakodnevnih dejavnostih, pri vključevanju v socialne skupine in pri izobraževanju. Temelj inkluzivnega okolja je sprejemanje drugačnosti takšne, kot je, in prilagajanje okolja tako, da so ti otroci deležni enakih možnosti izobraževanja kot otroci brez motenj. Prav tako želi inkluzija okolico pripraviti na sprejemanje drugačnosti, na zagotavljanje boljše socialne vključenosti otrok s posebnimi potrebami in posledično manjše breme za njihovo duševno zdravje.
V empiričnem delu smo na primeru raziskali, kako se načrtuje izobraževanje slabovidnega otroka, kakšne prilagoditve so za izvajanje pouka potrebne, kdo so pedagoški in strokovni delavci, ki so v proces vključeni, in kakšna je sprejetost inkluzije med pedagoškimi delavci v našem okolju. Ugotovili smo, da je zavedanje o pomenu inkluzije visoko, da so pedagoški delavci željni znanja o izobraževanju otrok, vendar še vedno premalo izobraženi na tem področju. Učencem kljub temu zagotavljajo čim boljšo izkušnjo izobraževanja ob podpori tiflopedagogov in ostalih strokovnih sodelavcev. Ključne besede: izobraževanje, inkluzija, otroci s posebnimi potrebami, slepi in slabovidni otroci, tiflopedagogi Objavljeno v DKUM: 13.02.2024; Ogledov: 458; Prenosov: 119
Celotno besedilo (1,04 MB) |
9. Vloga vzgojitelja pri zagotavljanju zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami : magistrsko deloBojana Dajčman, 2023, magistrsko delo Opis: Z Zakonom o celostni zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami se otroku in družini nudi multidisciplinarna pomoč, kar pomeni sodelovanje različnih strokovnjakov za zgodnjo intervencijo otroka v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu smo se osredotočili na zgodnjo obravnavo, ki temelji na Zakonu o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP, UL RS, 41/17) in je v uporabi od 1. 1. 2019, opredelili smo cilje in načela zgodnje obravnave, izvajalce zgodnje obravnave ter vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, kjer smo razložili vlogo strokovne skupine vrtca, individualiziran program, dodatno strokovno pomoč in opisali prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami v rednih oddelkih vrtca. V empiričnem delu smo prikazali raziskavo, ki smo jo izvedli med 304 strokovnimi delavci, ki so zaposleni v rednih oddelkih vrtcev v Sloveniji. Podatke smo zbirali z anketnimi vprašalniki, ki so bili anonimni, in jih obdelali s programom SPSS. V raziskavi smo ugotovili, da vzgojitelji lastno kompetentnost za delo z otroki s posebnimi potrebami v povprečju ocenjujejo kot dobro, da večina vzgojiteljev prepozna otrokova odstopanja v razvoju, da več kot polovica anketirancev neustrezno ravna v postopkih odkrivanja razvojnih odstopanj, da se vzgojitelji v povprečju počutijo niti usposobljene niti neusposobljene za pripravo individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami kot tudi za izvajanje prilagoditev za otroka s posebnimi potrebami, za pripravo individualiziranega programa so po samooceni bolj usposobljeni anketiranci z višjo izobrazbo. Svojo usposobljenost za izvajanje prilagoditev ocenjujejo podobno ne glede na število let delovne dobe v vzgoji in izobraževanju. Večina anketirancev pri vsakodnevnem delu upošteva prilagoditve iz individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami. Največ vzgojiteljev sodeluje z izvajalci dodatne strokovne pomoči in svetovalnimi delavci, prav tako jih največ meni, da s sodelovanjem s svetovalnimi delavci in izvajalci dodatne strokovne pomoči dobijo dovolj informacij za uspešno delo z otrokom s posebnimi potrebami. Strokovni delavci s starši otrok s posebnimi potrebami najpogosteje sodelujejo tako, da si izmenjujejo informacije o otroku, se srečujejo na pogovornih urah, roditeljskih sestankih, delavnicah in timskih sestankih. Večina anketirancev meni, da tekom študija ne dobijo dovolj znanja za delo z otroki s posebnimi potrebami. Svoje kompetence v večji meri nadgrajujejo z izobraževanji, delavnicami, s sodelovanjem s specialnimi pedagogi, v manjši meri navajajo strokovno literaturo in mentorstvo s strani izkušenega vzgojitelja. Delo z otroki s posebnimi potrebami večini anketirancev predstavlja obremenitev. Ključne besede: zgodnja obravnava, otroci s posebnimi potrebami, vzgojitelj, individualiziran program, prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami Objavljeno v DKUM: 24.10.2023; Ogledov: 572; Prenosov: 225
Celotno besedilo (1001,73 KB) |
10. Razvoj didaktičnega pripomočka za spodbujanje empatije pri otrocih na razredni stopnji osnovne šole : magistrsko deloPia Novak, 2023, magistrsko delo Opis: Raznolikost človeške družbe se pogosto odraža v vsakodnevnih situacijah, ki v različnih ljudeh spodbudijo različne čustvene odzive. Razumevanje, da se ljudje med seboj razlikujemo, imamo drugačne potrebe ter se zaradi tega tudi drugače razvijamo, je pomemben doprinos k ohranjanju zdravih ter spodbudnih odnosov. K temu lahko veliko doprinese ustrezen nivo empatije, ki nam omogoča zmožnost zaznavanja čustvovanja drugih in sposobnost vživetosti v počutje druge osebe. Empatija velja za osnovo, ki nam vse od samega otroštva omogoča uspešno sklepanje medsebojnih odnosov in tako postavi temelje za oblikovanje družbenih odnosov na različnih segmentih nadaljnjega življenja. Gre za več kot zadosten razlog, da je občutek empatičnosti potrebno razvijati in spodbujati tudi pri otrocih. Namen našega magistrskega dela je bil izdelati didaktični pripomoček, primeren za otroke na razredni stopnji, ki jim bo v družbi pomagal razumeti čustva in čustvene odzive drugih ljudi v vsakdanjih situacijah, sprejemati medvrstniško drugačnost in vzpostavljati višjo stopnjo empatije do soljudi. Didaktični pripomoček prispeva k prijaznejšim odnosom jutrišnjega dne in temu ustrezno vsebuje različne elemente, ki noto prijaznosti izražajo ne le skozi samo vsebino, temveč tudi skozi celotno vizualno podobo in konceptom igre. Didaktični pripomoček smo preizkusili na vzorcu otrok, ki trenutno obiskujejo razredno stopnjo osnovne šole. Ključne besede: čustva, empatija, raznolikost, otroci s posebnimi potrebami, didaktični pripomoček Objavljeno v DKUM: 15.09.2023; Ogledov: 612; Prenosov: 158
Celotno besedilo (2,78 MB) |