| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga medicinske sestre pri preprečevanju nastanka osteoporoze : (diplomsko delo)
Teja Lesjak, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: osteoporoza, ženske, zdravstvena vzgoja, medicinske sestre
Objavljeno: 10.12.2008; Ogledov: 4767; Prenosov: 836
.pdf Celotno besedilo (490,75 KB)

2.
Zdravstvena nega pacienta z osteoporotičnimi zlomi
Nina Maksimovič, 2009, diplomsko delo

Opis: Osteoporoza je nesimptomatično zmanjševanje kostne mase, ki presega običajne vrednosti za določeno starost. Trenutno je to najpogostejše sistemsko obolenje kosti. V diplomski nalogi želimo opredeliti osteoporozo, njeno pogostost, vrste osteoporoze glede na njen izvor, in kateri so najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na nastanek te bolezni. V prvem delu diplomske naloge predstavimo tudi zgradbo kosti, najpogostejše zlome, diagnostiko, preprečevanje in zdravljenje. Drugi del prikazuje zdravstveno nego in njene vidike ter proces zdravstvene nege. Sledi opis vloge medicinske sestre in pomen komunikacije v zdravstveni negi. Opišemo zdravstveno nego pacienta z osteoporotičnimi zlomi od sprejema na oddelek, konservativnega in operativnega zdravljenja, rehabilitacije do odpusta. V nadaljevanju diplomskega dela prikažemo negovalne diagnoze, ki se pojavijo pri teh pacientih in poudarimo pomen kakovosti življenja po osteoporotičnem zlomu, pozitivno plat športne dejavnosti in primerne prehrane ter katere dejavnosti so najbolj ustrezne za ljudi v različnih življenjskih obdobjih.
Ključne besede: Osteoporoza, osteoporotični zlomi, dejavniki tveganja, pacient, zdravljenje, preprečevanje, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 2971; Prenosov: 707
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

3.
Seznanjenost pacientov s preprečevanjem nastanka osteoporoze
Marjeta Grašič, 2009, diplomsko delo

Opis: Osteoporoza je sistemska bolezen okostja za katero je značilna zmanjšana gostota kosti, kar lahko povzroči zlom že ob manjši obremenitvi. Je bolezen starejših ljudi, predvsem žensk. Delež starejših ljudi strmo narašča, zato se tudi osteoporoza pojavlja vse pogosteje. Bolezen ponavadi odkrijemo šele takrat, ko se pojavijo komplikacije- zlomi kosti. Najpogostejši zlomi zaradi krhkosti kosti so zlom zapestja, vretenc, kolka in nadlahtnice. Medicinska sestra ima pri preprečevanju osteoporoze izredno pomembno vlogo, saj deluje tako na primarni kot tudi na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene vzgoje. Z diplomskim delom smo želeli ugotoviti v kolikšni meri so pacienti v ambulanti za merjenje kostne gostote seznanjeni s preprečevanjem nastanka te bolezni. Predstaviti smo želeli tudi pomen sodelovanja pacienta pri preprečevanju osteoporoze, ugotoviti, kdo jih je poučil o preventivnih ukrepih, ugotoviti pogostost zlomov pri pacientih ter na kakšen način pacienti preprečujejo napredovanje osteoporoze. Pri zbiranju podatkov smo uporabili deskriptivno metodo dela. Izdelali smo tudi anketni vprašalnik in ga razdelili med trideset naključno izbranih pacientov v ambulanti za merjenje kostne gostote. Z rezultati anketnega vprašalnika smo ugotovili, da so anketirani pacienti premalo seznanjeni s preventivnimi ukrepi preprečevanja nastanka osteoporoze. Ugotovili smo tudi, da se pacienti največ seznanjajo o bolezni sami, najpogostejši zlom pri anketiranih je bil zlom v zapestju.
Ključne besede: medicinska sestra, preprečevanje, osteoporoza
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 2176; Prenosov: 322
.pdf Celotno besedilo (551,19 KB)

4.
Individualno zdravstveno varstvo žene - preprečevanje osteoporoze
Urška Leben, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo se osredotočili na zdravstveno varstvo žensk v katerega smo zajeli naloge službe za zdravstveno varstvo žensk, preventivno zdravstveno varstvo žensk, preventivne pregledi — skrb za zdravje in zgodnje odkrivanje bolezni pri ženskah in na osteoporozo, definicijo, dejavnike tveganja, diagnostiko in zdravljenje, predvsem pa smo se osredotočili na preprečevanje osteoporoze, pomena prehrane ( kalcija in vitamina D) in gibanja pri preprečevanju osteoporoze. S pomočjo anketnega vprašalnika smo želeli ugotoviti ozaveščenost naključno izbranih žensk o prepoznavanju in preprečevanju osteoporoze. Odločili smo se za deskriptivno metodo dela, metode anketiranja in metode analize anketnih vprašalnikov. V raziskavi je sodelovalo 50 naključno izbranih žensk. Rezultate ankete smo grafično prikazali. Iz analize podatkov je razvidno da ženske vedo dovolj o preprečevanju osteoporoze, ampak da ne razmišljajo o osteoporozi kot o bolezni ki jih lahko doleti. prav tako ugotovimo da ženske potrebujejo načrtno zdravstveno vzgojno delo, ker je v današnjem svetu veliko bolezni ki ogrožajo le ženske.
Ključne besede: ženska, zdravstveno varstvo, osteoporoza, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 09.10.2009; Ogledov: 1906; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (818,12 KB)

5.
Seznanjenost žensk z dejavniki tveganja nastanka osteoporoze
Andreja Lajhar, 2010, diplomsko delo

Opis: Osteoporoza je sistemska bolezen okostja, za katero je značilna zmanjšana gostota kosti, ki lahko povzroči zlom že ob manjši obremenitvi. Je bolezen ljudi po 50. letu starosti, predvsem žensk. V diplomskem delu smo želeli predstaviti osteoporozo kot bolezen, izpostaviti dejavnike tveganja za nastanek osteoporoze (endokrini in genetski dejavniki tveganja, alkohol, kajenje, premalo kalcija in vitamina D v prehrani, telesna neaktivnost) in prikazati potrebe po zdravem načinu življenja za preprečitev osteoporoze. Medicinska sestra ima pri seznanjanju žensk z dejavniki tveganja nastanka osteoporoze pomembno vlogo, saj deluje na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene vzgoje. Z učenjem in vzgojo mater prične že v porodnišnici, kjer jih opozarja na koristnost dojenja; v predšolskem in šolskem dispanzerju starše seznanja s pravilnim načinom prehranjevanja in pomenom gibanja otrok; v splošnih in specialističnih ambulantah ženske informira o dejavnikih tveganja, jih seznanja z možnostjo preiskave (denzitometrija), s katero uspešno odkrivamo osteoporozo še preden se le-ta pojavi. Ob potrjeni diagnozi se medicinska sestra vključi v zdravljenje. Usposablja ljudi, da bodo znali preprečiti povrnitev ali poslabšanje bolezni oziroma bodo z nastalo spremembo lahko kakovostno živeli. Z diplomskim delom smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so ženske seznanjene z dejavniki tveganja nastanka osteoporoze in prikazati potrebe po zdravem načinu življenja za preprečitev te bolezni. V ta namen je bila s pomočjo anketnih vprašalnikov izvedena raziskava. Sodelovalo je 82 naključno izbranih žensk. Pri tem smo uporabili deskriptivno metodo dela. Izkazalo se je, da ženske svoje znanje o osteoporozi ocenjujejo sorazmerno kritično čeprav je analiza rezultatov raziskave pokazala, da značilnosti osteoporoze širši javnosti niso dovolj znane. Velik odstotek anketirank ne pozna dejavnikov tveganja, ki povzročajo to bolezen. Kljub neosveščenosti žensk o dejavnikih tveganja za nastanek osteoporoze, pa so le-ti med njimi prisotni v nizkem odstotku. S svojim načinom življenja prav tako ne povečujejo tveganja za razvoj bolezni. Redke med njimi uživajo alkoholne pijače. Visok odstotek jih ne kadi in se redno giba. Poučene so tudi o zdravi prehrani.
Ključne besede: ženske, kost, osteoporoza, dejavniki tveganja, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra
Objavljeno: 12.11.2010; Ogledov: 2275; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

6.
Veljavnosti napovedi hitrih testov za povečano tveganje zloma kolka pri starostniku
Bernarda Hostnik, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Osteoporoza je sistemska skeletna bolezen, za katero je značilna znižana mineralno kostna gostota in s tem posledično povečana lomljivost kosti. Pri starostnikih z osteoporozo zlomi zato nastajajo že pri manjših poškodbah, kot je v primeru padca iz stojne višine. V razvitem svetu število starostnikov z osteoporozo in število zlomov zaradi nje strmo narašča. Osteoporoza in z njo povezani zlomi predstavljajo velik ekonomski problem razvitih družb. Z raziskavo v magistrski nalogi smo želeli ugotoviti, ali obstaja povezava med dejavniki tveganja za osteoporozo in verjetnostjo zloma kolka. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali imajo trije naključno izbrani vprašalniki preko spletne strani napovedno vrednost za oceno tveganja za zlom kolka pri starostnikih. Raziskovalna metodologija. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Za kvantitativne podatke je bil uporabljen program SPSS, s pomočjo katerega je bila izvedena statistična analiza podatkov (deskriptivna analiza, Hi² test, Cramerjev koeficient). Raziskovalni vzorec je zajemal 80 starostnikov, ki so bili hospitalizirani na travmatološkem oddelku splošne bolnišnice. Podatke smo pridobili s tehniko zbiranja iz treh različnih anketnih vprašalnikov. Rezultati. Trije izbrani vprašalniki preko spletne strani imajo zadovoljivo napovedno vrednost za zlom kolka in nastanka osteoporoze pri starostnikih. Sklep. Starostniki, ki so bolje informirani in bolje poučeni, se bolj zanimajo za svoje zdravje, jim ni vseeno za zdravje. Osveščenost starostnikov je nujna, kar je dobra pot za ohranitev zdravja. S tem se zagotavlja boljša kakovost življenja.
Ključne besede: starostnik, osteoporoza, zlom kolka, dejavniki tveganja, medicinska sestra
Objavljeno: 29.10.2010; Ogledov: 3260; Prenosov: 585
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

7.
OZAVEŠČENOST PACIENTOV O OSTEOPOROZI
Urška Kreitner, 2011, diplomsko delo

Opis: Osteoporozo uvrščamo med sodobne bolezni, ki tako v svetu kot pri nas zaradi velike razsežnosti ne predstavlja samo ekonomskega, ampak tudi zdravstveni problem. Bolezen najbolj ogroža starostnike in ženske po menopavzi. Bolezen odkrijemo ponavadi šele takrat, ko se pojavijo komplikacije - zlomi. Najpogostejši zlomi so zlomi vretenc, najnevarnejši pa je zlom kolka. Najpomembnejša preiskava za odkrivanje osteoporoze je merjenje mineralne kostne gostote z metodo dvoenergijske rentgenske absorpciometrije. V diplomskem delu smo želeli predstaviti osteoporozo kot bolezen in pomen zdravstveno vzgojnega dela. Medicinska sestra ima pri tem pomembno vlogo, saj deluje kot zdravstvena vzgojiteljica in izvajalka zdravstvene nege na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Z diplomskim delom smo predvsem želeli izvedeti ali so pacienti dovolj ozaveščeni o osteoporozi, o njenih dejavnikih tveganja in načinom preprečevanja osteoporoze. Zanimalo nas je, kateri je glavni vir ozaveščanja ljudi o osteoporozi. V ta namen smo s pomočjo anketnih vprašalnikov izvedli raziskavo. Prostovoljno je sodelovalo 50 naključno izbranih pacientov iz ambulante za meritev mineralne kostne gostote in diabetološke ambulante Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Pri tem smo uporabili deskriptivno metodo dela. Primerjali smo znanje anketiranih med obema ambulantama. Izvedeli smo, da imajo pacienti iz ambulante za meritev mineralne kostne gostote nekoliko več znanja, kot pacienti iz diabetološke ambulante, vendar razlika ni bila velika. Skupno gledano njihovo znanje ni dovolj dobro in bi bilo potrebno izboljšati zdravstveno vzgojno delo, predvsem na primarni in sekundarni ravni. Z boljšim znanjem ljudi bi se zmanjšalo tvegaje za nastanek osteoporoze, prav tako bi se zmanjšala obolevnost pacientov. Osteoporozo je učinkoviteje preprečevati, kot pa zdraviti.
Ključne besede: medicinska sestra, osteoporoza, zdravstvena vzgoja, pacient, zlom kosti
Objavljeno: 15.03.2011; Ogledov: 2653; Prenosov: 347
.pdf Celotno besedilo (694,23 KB)

8.
Zlomi sosednjih vretenc po perkutani avgmentaciji osteoporotičnega zloma vretenca
Igor Movrin, 2011, doktorska disertacija

Opis: Uvod: Osteoporotični zlomi vretenc so vse pogosteje zdravljeni minimalno invazivno z eno od metod perkutane avgmentacije, z balonsko kifoplastiko (BK) ali vertebroplastoko (VP). Obe metodi naj bi bili uspešni pri odpravi bolečin, obstaja pa sum povečanega vpliva obeh metod na zlome sosednjih vretenc. Še vedno ostaja nejasno, ali so zlomi sosednjih vretenc po BK in VP posledica povečane togosti vretenca kot posledica same avgmentacije ali pa so preprosto posledica napredovale osteoporoze. Po objavljenih podatkih naj bi izliv cementa v medvretenčni prostor povečal tveganje za zlom sosednjega vretenca. Namen raziskave je bil oceniti tveganje za zlom sosednjega vretenca po opravljeni BK v primerjavi z VP in določiti možne dejavnike tveganja za zlome sosednjih vretenc. Bolniki in metode: Triinsedemdeset bolnikov z bolečimi osteoporotičnimi zlomi vretenc je bilo vključenih v prospektivno nerandomizirano raziskavo. BK je bila opravljena pri 46 bolnikih (51 vretenc) in VP pri 27 bolnikih (32 vretenc). Na prvem pregledu bolnikov po utrpelem OZV smo predooperativno opravili klinične in radiografske preiskave. Pooperativni kontrolni pregledi, zajeti v analizi rezultatov, so bili prvi pooperativni dan in 1 leto po opravljeni avgmentaciji. V kontrolno skupino smo vključili bolnike z OZV z manjšo lokalno kifoze (<15°) in brez hujše bolečnosti. Te bolnike smo zdravili na konzervativen (neoperativen) način (ortoza, analgetiki). Rezultati: Eno leto po ugotovljenem OZV je do zloma sosednjega vretenca prišlo pri 3 od 46 (6.5%) bolnikov, zdravljenih z BK in pri 2 od 27 (7.4%) bolnikov, zdravljenih z VP. V kontrolni skupini konzervativno zdravljenih bolnikov je v 1 letu do zloma sosednjega vretenca prišlo pri 10 od 64 bolnikov (21.7%). Kot pomembna napovedna dejavnika za zlom sosednjega vretenca sta se izkazala stopnja lokalne kifoze in MKG. Pri operativno zdravljenih bolnikih z MKG ≥-3.0 je prišlo do zloma sosednjega vretenca v večjem deležu (4/20, 20%) kot pri bolnikih z MKG <-3.0 (1/53, 2%) (p=0.011). Bolniki, ki so imeli pooperativno lokalno kifozo <9°, so doživeli zlom sosednjega vretenca v manjšem deležu (1/52, 2%) kot bolniki z lokalno kifozo ≥9° (4/21, 19%) (p=0.013). Obeti za zlom sosednjega vretenca so bili pri bolnikih z višjo stopnjo pooperativne lokalne kifoze (≥9°) 12-krat (95% IZ: 1.25-114.88) večji kot pri nižji stopnji kifoze (<9°), ter 13-krat (95% IZ: 1.35-124.81) večji pri višji T vrednosti MKG (≥-3.0) kot pri nižji (<-3.0). V nobenem primeru zloma sosednjega vretenca nismo ugotavljali intervertebralnega izliva cementa. Z avgmentacijo dosežena pooperativna poprava kota kifoze je bila signifikantno večja pri BK v primerjavi z VP (7.7 ± 4.5 oz. 2.3 ± 2.3) (p=0.001). V obeh skupinah je po operativnem posegu prišlo do bistvenega upada VAS vrednosti (mediana predoperativna vrednost VAS obeh skupin=9). Bolniki obeh skupin so po operativnem posegu stopnjo bolečine ocenili podobno (mediana VAS vrednost=2). Pri konzervativno zdravljenih bolnikih je utrpelo zlom sosednjega vretenca 9/39 (23%) bolnikov z lokalno kifozo ob zlomu prvega vretenca ≥5.0° in le 1/22 (5%) bolnikov z lokalno kifozo ob zlomu prvega vretenca <5.0° (p=0.061). Med bolniki z MKG ≥ -2.6 je imelo zlom sosednjega vretenca 8/31 (26%) bolnikov, med bolniki z MKG < -2.6 pa 2/30 (7%) bolnikov (p=0.044). Obeti za zlom sosednjega vretenca so bili pri bolnikih z višjo stopnjo lokalne kifoze (≥5.0°) ob ugotovljenem zlomu prvega vretenca 6.3 krat (95% IZ: 0.74, 53.54) (p=0.092) večji kot pri bolnikih z nižjo stopnjo lokalne kifoze (<5.0°), ter 4.87 krat (95% IZ: 0.94, 25.22) (p=0.059) večji pri bolnikih z višjo T vrednostjo MKG (≥ -2.6 ) kot pri bolnikih z nižjo T vrednostjo MKG (< -2.6). Zaključek: Naši rezultati kažejo, da sta BK in VP metodi z nizkim tveganjem za zlom sosednjega vretenca. Najpomembnejša dejavnika tveganja za zlom sosednjega vretenca po perkutani avgmentaciji OZV sta stopnja osteoporoze in spremenjena biomehanika hrbtenice kot posledica lokalne kifoze. Na podlagi p
Ključne besede: Balonska kifoplastika, Mineralna kostna gostota, Osteoporoza, Primerjalna analiza, Vertebroplastika, Zlom sosednjega vretenca
Objavljeno: 28.11.2011; Ogledov: 3393; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (4,79 MB)

9.
Starostniki z osteoporozo v lokalni skupnosti
Andrej Malič, 2012, diplomsko delo

Opis: Osteoporoza je sistemska kostna bolezen, ki jo označujejo nizka mineralna gostota in strukturne spremembe, ki zmanjšajo kostno trdnost in povečajo nagnjenost k zlomom. Osteoporoza ne prizadene celotnega organizma, temveč le kosti. Pri bolezni je prisotna večja lomljivost kosti, ki je vzrok za zlome že pri manjših naporih ali poškodbah. Za bolezen je značilno, da se večinoma pojavi v pozni starosti in najpogosteje pri ženskah. Na voljo so zdravila, ki zavirajo razgradnjo kosti kot tudi takšna, ki pospešujejo tvorbo novih kosti. Z raziskavo smo želeli ugotoviti starostnikovo poznavanje rizičnih dejavnikov z namenom preprečevanja osteoporoze v svojem okolju. Zanimalo nas je, na kakšne načine se vključujejo v aktivnosti društva, kakšne težave imajo z osteoporozo, njihovo poznavanje načinov preprečevanja in zmanjševanja težavnosti bolezni, namen vključevanja v društvo ter njihove želje po dodatnih informacijah o bolezni. V raziskavo je bilo vključenih 80 članov društev bolnikov z osteoporozo po vsej Sloveniji. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili odgovore na predhodno zastavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da 69 (86 %) članov osteoporozo preprečuje z uživanjem živil z veliko vsebnostjo kalcija. Kot najpogostejši razlog za vključevanje v aktivnosti društva za osteoporozo je 66 (82 %) članov navedlo pridobivanje znanja o bolezni. Kar 67 (84 %) članov je navedlo, da se vanje najpogosteje vključujejo zaradi kontrolnih meritev kostne gostote. Najpogosteje, in sicer 64 (80 %) članov, sodeluje na izletih, ki jih izvajajo društva. Kot najpogostejšo težavo, ki jo imajo zaradi osteoporoze, je kar 65 (81 %) članov navedlo zmanjšanje telesne višine. Starostniki z osteoporozo so v društvih veliko bolje seznanjeni z informacijami o osteoporozi, zato posvečajo večjo skrb svojemu zdravju. Društva v okviru ponujenih aktivnosti pripomorejo k optimalni kakovosti življenja bolnikov, ki se soočajo s to boleznijo. Na ta način se veliko bolj zavedajo svoje bolezni in ji posvečajo več pozornosti.
Ključne besede: Starostniki, osteoporoza, društva bolnikov z osteoporozo, medicinska sestra.
Objavljeno: 18.05.2012; Ogledov: 1435; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

10.
Ozaveščenost žensk o osteoporozi
Diana Jovanović, 2013, diplomsko delo

Opis: Osteoporoza je bolezen, ki prizadane ženske po 50. letu starosti. Do bolezni pride zaradi propadanja kostne mase, katere je z leti vse manj zaradi motenj absorbcije kalcija in pomanjkanja vitamina D. Pomembno pa je, da se vse ženske zavedajo, da je bolezen mogoče preprečiti z zdravim načinom življenja. Namen opravljene raziskave je bil ugotoviti ozaveščenost žensk o dejavnikih tveganja za nastanek in razvoj osteoporoze.
Ključne besede: Osteoporoza, preventiva pred osteoporozo, tveganje za osteoporozo, absorbcija kalcija, vitamin D
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 823; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (9,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici