Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pričujoča raziskava obravnava vpliv kakovosti storitve na upravljanje oskrbovalnih verig (angl. Supply Chain Management). Association for Supply Chain Management definira upravljanje oskrbovalnih verig kot zasnovo, planiranje, izvajanje, spremljanje in nadzor aktivnosti v oskrbovalni verigi z namenom kreiranja neto vrednosti, izgradnje konkurenčne infrastrukture, ki omogoča sinhronizacijo ponudbe s povpraševanjem in vrednotenje globalne učinkovitosti. Na podlagi pregleda znanstvene in strokovne literature na področju upravljanja kakovosti v oskrbovalnih verigah (angl. Supply Chain Quality Management) lahko sklepamo, da trenutno še ne obstaja univerzalna opredelitev upravljanja kakovosti v oskrbovalnih verigah. Zato smo za potrebe raziskave definirali upravljanje kakovosti v oskrbovalnih verigah kot obvladovanje medsebojnih poslovnih relacij vseh partnerjev v oskrbovalni verigi, ki skozi zagotavljanje kakovosti storitve (angl. Quality of Service) prispevajo h kakovosti celotne oskrbovalne verige. Pri tem izhajajo iz osredotočenosti na kupca, celovitega upravljanja kakovosti, strateškega načrtovanja in upravljanja znanja s pomočjo informacijske tehnologije ter integriranega upravljanja procesov. Jedro vrednotenja kakovosti storitve v raziskavi predstavlja analitični Bayesov model vrednotenja kazalnikov kakovosti storitve, ki služi kot osnova za upravljanje kakovosti v oskrbovalnih verigah. Okoli tega je zasnovana agentska javanska platforma za podporo B2B e-poslovanju. Programski agenti omogočajo avtomatizacijo e-poslovanja na osnovi ustreznih modelov obnašanja, komunikacijskih protokolov med agenti in ustrezne podporne baze znanja. Sestavljajo decentralizirano e-tržnico s storitvijo rumenih strani in porazdeljeno komunikacijsko strategijo za vzpostavljanje povezav med prostorsko in časovno razpršenimi entitetami. Obnašanje agentov, ki predstavljajo entitete oskrbovalne verige, narekuje uporabo metod in mehanizmov, ki so lastni avtonomnim informacijskim sistemom - porazdeljenost, avtonomno delovanje, samo-učenje in samo-konfiguracija. Skozi njihove modele obnašanja, ki izhajajo iz relacije ponudnik-odjemalec, so v okviru e-tržnice implementirane operacije za upravljanje oskrbovalne verige s podporo kakovosti storitve in baze znanja. Agentska platforma e-tržnice je zasnovana v programskem jeziku Java na podlagi programskega ogrodja JADE. Deluje kot avtonomen sistem za B2B e-poslovanje s podporo odločanju na osnovi kakovosti storitve pri izvajanju operacij v oskrbovalni verigi. Njeno delovanje smo preverili sintetično skozi tipske scenarije upravljanja oskrbovalne verige kot tudi analitično s statistično analizo rezultatov na osnovi naključno generiranih vzorcev vhodnih podatkov. Na osnovi verifikacije in validacije e-tržnice lahko zaključimo, da je delovanje platforme skladno z definicijo upravljanja oskrbovalnih verig, rezultati pa skladni z Bayesovim modelom vrednotenja kakovosti storitve. Iz analize izvedenih eksperimentov izvira zaključek, da ima platforma pozitiven vpliv na kakovost storitve v oskrbovalnih verigah zaradi bolj informiranega odločanja in popolnoma sinhronega informacijskega toka.
Ključne besede: oskrbovalna veriga, kakovost storitve (QoS), e-poslovanje, B2B, avtomatizacija, agenti, platforma
Objavljeno v DKUM: 07.08.2024; Ogledov: 102; Prenosov: 17
Celotno besedilo (5,15 MB)

Opis: V kratki dobavni verigi so z željo, da bi zagotovili sledljivost pridelkov od kmeta do končnega potrošnika, pripravili strategijo, ki bo podprla njihov poslovni proces, z rešitvijo sledljivosti končnih produktov. Tovrstne implementacije zahtevajo velik doprinos in finančni vložek organizacije kot tudi celostno spremembo procesa v kratki dobavni verigi. Potreben je pravočasen in celovit pristop, ki omogoča učinkovito delovanje implementirane rešitve. Magistrsko delo obravnava temo sistema sledljivosti na osnovi veriženja blokov, ki omogoča povezovanje in optimizacijo podatkov v kontekstu kratke dobavne verige za boljšo preglednost, učinkovitost in sledljivost. V začetku magistrske naloge smo si zastavili tri hipoteze, ki smo jih preučili z analiziranjem literature in praktičnih primerov. Tehnologija veriženja blokov prinaša obsežne spremembe za oskrbovalne verige na vseh področjih, ki še posebej izrazito vplivajo na ključne udeležence v oskrbovalnih verigah in končne uporabnike. V teoretičnem delu smo se tako natančneje osredotočili na predstavitev sistema sledljivosti v splošnem kontekstu oskrbovalnih verig, nato pa natančneje predstavili vpeljavo sistema sledljivosti na osnovi veriženja blokov v kratke dobavne verige. Aplikativni del magistrske naloge je bil namenjen predstavitvi kratke dobavne verige Zelene točke in predstavitvi zasnove ideje in modela implementacije tehnologije sledljivosti v kratko dobavno verigo. V nadaljevanju smo predstavili aplikacijo sledljivosti, ki jo aktivno uporabljajo udeleženci, ter predstavili praktičen primer vnašanja informacij in uporabe te aplikacije na mobilnem telefonu. S konkretnim primerom smo prikazali sledljivost pridelka od pridelovalca do police v trgovini in prikazali skeniranje QR kode na deklaraciji proizvoda s strani potrošnika. Opredelili smo izzive, prednosti in slabosti vpeljave sistema sledljivosti v izbrani kratki dobavni verigi. Zaključili smo z diskusijo o sedanji praksi poslovanja kratke dobavne verige ter predstavili predloge in priložnosti za nadaljnje izboljšave na področju sledljivosti in razvoja poslovanja.
Ključne besede: Sledljivost, tehnologija veriženja blokov, optimizacija podatkov, oskrbovalna veriga, kratka dobavna veriga.
Objavljeno v DKUM: 14.05.2024; Ogledov: 221; Prenosov: 38
Celotno besedilo (2,07 MB)

Opis: V diplomskem delu so obravnavane kompetence na področju logistike 4.0. S pomočjo analize objavljenih zaposlitvenih oglasov prostih delovnih mest v Sloveniji v obdobju od januarja 2020 do konca junija 2020 je bila narejena raziskava o tem, katere kompetence so zahtevane v logistiki in oskrbovalnih verigah in če so to kompetence, ki so značilne za logistiko 4.0. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo podrobno raziskali kompetence, definicije kompetenc, delitev kompetenc in opredelili kompetence v logistiki. Poudarek je predvsem na kompetencah v logistiki 4.0. V empiričnem delu smo proučili in analizirali zaposlitvene oglase, raziskali, katere kompetence potrebuje zaposleni v Sloveniji oz. katere kompetence zahtevajo delodajalci na delovnih mestih s področja logistike in oskrbovalnih verig. Kompetence smo po vzoru Grodek-Szostaka, Ochoa Siguencia, Szelag-Sikora in Marzana (2020) razdelili v tri skupine; tehnične, metodološke in socialne kompetence. Rezultati kažejo, da so najbolj iskane socialne kompetence, sledijo jim metodološke, najmanj zahtev pa je po tehničnih kompetencah. Med socialnimi kompetencami prevladuje potreba po znanju tujega jezika. Znotraj skupine metodoloških kompetenc so najpogosteje iskane administracijske veščine. Najbolj iskana kompetenca v skupini tehničnih kompetenc pa je osnovno znanje računalništva. Pet najpomembnejših in najpogosteje zahtevanih kompetenc v Sloveniji predstavljajo znanje tujega jezika, komunikacijske veščine, osnovno znanje računalništva, timsko delo in administracijske veščine. Nekaterih pomembnih kompetence s področja logistike 4.0, kot so na primer znanje na področju avtomatizacije procesov in robotizacije, znanje naprednih informacijskih tehnologij, programiranje itd., delodajalci v Sloveniji še ne zahtevajo, čeprav so ključne za razvoj logistike v sklopu industrije 4.0.
Ključne besede: kompetence, industrija 4.0, logistika 4.0, zaposlitveni oglasi, digitalizacija, oskrbovalna veriga
Objavljeno v DKUM: 15.02.2024; Ogledov: 285; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,11 MB)

Opis: Logistika kontejnerskih pošiljk je kompleksen sistem, ki optimizira gibanje blaga s standardiziranimi kontejnerji od začetka do konca oskrbovalne verige, pri tem pa mora zadovoljiti kupca. Pandemija Covida-19 je izpostavila ranljive točke pri oskrbovalnih verigah in nas postavila pred izziv hitrega prilagajanja na položaj. Te nove, hitre spremembe so povzročile motnje pomorskega tovornega prometa, kar je privedlo do velikih upadov uvoza in izvoza blaga po svetu. V diplomskem delu je prikazano delo špediterja med pandemijo Covida-19. Predstavili smo pomen ustrezne dokumentacije, vključenih klavzul, ustrezne opreme, ter se osredotočili na konkreten primer pošiljke, ki jo je podjetje organiziralo med pandemijo in se soočilo s problematiko, ki je nastala v danem položaju. Opisali smo celoten postopek organizacije pošiljke, ki je potovala od Celja do Ho Chi Minha. Kljub temu, da se je podjetje, zaradi ukrepov proti pandemiji spopadlo z mnogimi izzivi med samo organizacijo, so največje težave pestile zaradi zamud pri odhodu ladij, kar je povzročilo precejšnje spremembe in izzive v procesu organiziranja. Kljub tem oviram pa se je podjetje odzvalo izjemno odločno in hitro, pri čemer je implementiralo nove rešitve, da bi zagotovili nemoteno delo. Najprej so morali poskrbeti za varnost in zdravje zaposlenih, saj so želeli omogočiti, da bi delo potekalo čim bolj brez težav. V ta namen so zagotovili zaščitne maske in razkužila, ter omogočili delo od doma, s čimer so skušali preprečiti morebitno širjenje virusa. Po vzpostavitvi varnih delovnih pogojev pa so se morali lotiti reševanja izzivov, ki so se pojavili pri organiziranju transporta pošiljk. Na zamujanje ladij niso mogli vplivati, vendar smo uspešno sledili njihovemu gibanju s pomočjo programa Vesselfinder, kar je omogočilo napovedovanje njihovega prihoda in natančno spremljanje nadaljnjih procesov. Poleg tega so se soočali tudi s težavami, povezanimi s pomanjkanjem opreme in voznikov, zato so morali večkrat uporabiti iste kontejnerje oz. jih re-usati ali jih celo prevzeti v drugih pristaniščih.
Ključne besede: pandemija, proces, organizacija, oskrbovalna veriga
Objavljeno v DKUM: 13.02.2024; Ogledov: 345; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,27 MB)

Opis: Socialna omrežja nas vsakodnevno spremljajo tako v privatnem življenju kot tudi na delovnem mestu. Različne platforme ne ponujajo samo združevanja ljudi s podobnimi interesi, ampak tudi prostor za oglaševanje različnim podjetjem. Podjetja tako lahko stopijo v kontakt s potrošniki in dobijo povratne informacije o njihovih izdelkih oziroma storitvah, lahko pa jih uporabljajo tudi za prodajo. Pri tem jim pomagajo tudi influencerji z zanimivim promoviranjem izdelkov in prikazom teh izdelkov v vsakdanjem življenju. Potrošnikom tako na prijazen in nevsiljiv način pokažejo izdelke in jih nagovorijo k nakupu. Pot do nekega izdelka, da ga lahko influencerji promovirajo, pa ni tako lahka in zajema več členov v oskrbovalni verigi. Zavedati se moramo, da je vsak izdelek narejen iz surovin, ki jih je potrebno predelati in nato transportirati, da lahko pridejo na police trgovin, kjer jih je možno kupiti. Celoten proces je poln raznih zapletov, ki se lahko zgodijo kjer koli. Pri tem je seveda pomembna dobra komunikacija med vsemi deležniki v oskrbovalni verigi, ki se lahko le na ta način poskušajo izogniti težavam oziroma se lahko nanje bolje pripravijo.
Ključne besede: Oskrbovalna veriga, socialna omrežja, influencerji, oblačila.
Objavljeno v DKUM: 28.11.2022; Ogledov: 593; Prenosov: 149
Celotno besedilo (1,79 MB)