| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 190
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv zadovoljstva na delovnem mestu na delovno uspešnost
Maruša Kunaver, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Vpliv zadovoljstva zaposlenih na delovno uspešnost smo želeli ugotoviti, ali zadovoljstvo zaposlenih res vpliva na delovno uspešnost. Delovna uspešnost je v študijah zelo zanimiva tema. Dobri odnosi v organizacijah lahko motivacijsko vplivajo na zaposlenega, kar posledično pomeni, da se poveča delovna uspešnost zaposlenih. Posredno se bo povečal tudi dobiček organizacije. Zato lahko organizacije svoje dobičke ali izgube določijo glede na delovno uspešnost zaposlenih. Večina organizacij poudarja, da je treba izboljšati in povečati uspešnost zaposlenih pri delu, da bi zaščitili svoj dobiček. V teoretičnem delu magistrskega dela so opisani pojem zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu in dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo. V nadaljevanju smo predstavili še organizacijski klimo in kulturo, delovno uspešnost in motivacijo. V empiričnem delu magistrskega dela so predstavljeni rezultati ankete, s katero smo merili, kako zadovoljstvo na delovnem mestu vpliva na delovno uspešnost. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketiranci zadovoljni z delom, delovnim časom, stalnostjo zaposlitve in delovnimi pogoji. Anketiranci so zadovoljni s trenutno plačo. Pomembni so jim samostojnost pri delu, natančnost, izpolnjevanje rokov in odnos do dela. Raziskava je pokazala, da se podrejeni pogosto bojijo izraziti nestrinjanje s svojim nadrejenim. Z raziskavo smo ugotovili, da zadovoljstvo na delovnem mestu vpliva na delovno uspešnost.
Ključne besede: magistrska dela, zadovoljstvo zaposlenih, organizacijska klima, organizacijska kultura, delovna uspešnost, motivacija
Objavljeno: 08.06.2021; Ogledov: 45; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

2.
Organizacijska klima v zdravstveni organizaciji in njen vpliv na delo zaposlenih
Ema Oblak, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavana organizacijska klima ter zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni organizaciji. V Zdravstvenem domu Škofja Loka (ZD Škofja Loka) smo z anketnim vprašalnikom, ki je bil sestavljen s pomočjo standardnega anketnega vprašalnika Slovenska organizacijska klima (SiOK), izvedli raziskavo, v kateri smo ugotavljali, kako na zadovoljstvo zaposlenih vplivajo dejavniki, kot so izobrazba, vodstveni položaj, starost ter način vodenja. Na podlagi vprašalnika, ki je bil sestavljen iz petnajstih sklopov, so zaposleni trditve ocenjevali po 5-stopenjski Likertovi lestvici. Ugotovili smo, da so zaposleni v ZD Škofja Loka najbolj zadovoljni s sodelavci, s stalnostjo zaposlitve, kakovostjo opravljanja dela sodelavcev, da se zavedajo nujnosti sprememb, da so zavzeti za svoje delo, da zaposleni menijo, da so pomemben član oddelka, da si na svojem oddelku informacije izmenjujejo brez težav, da so samostojni pri opravljanju dela, da se v organizaciji pogovarjajo sproščeno, prijateljsko in enakopravno, da se zaposleni učijo drug od drugega in da se neposredne vodje držijo dogovorov. Najmanj so zaposleni zadovoljni z možnostjo izobraževanja in napredovanja v organizaciji, s plačilom za opravljeno delo in da se v praksi ne uporablja stimulativnega dela plač. Ne strinjajo se, da sta kakovost in količina dela v organizaciji enako pomembni, da je delovni rezultat hitro opažen in se pohvali; menijo, da cilji in politika organizacije niso jasni vsem zaposlenim, da se odločitve vodij ne sprejemajo pravočasno, da vodstvo ne motivira zaposlenih za kakovostno opravljanje dela, da o tem, kaj se dogaja na drugih enotah, ne dobijo dovolj informacij ter da inovativnost ni podprta in denarno nagrajena. S pomočjo ocenjevanja organizacijske klime ter zadovoljstva zaposlenih v ZD Škofja Loka smo s testiranjem hipotez prišli do naslednjih ugotovitev: – Zaposleni v ZD Škofja Loka vzdržujejo pozitivno organizacijsko klimo in so zadovoljni z notranjimi odnosi, odnosom do kakovosti dela zaposlenih, pripadnosti ZD Škofja Loka ter organiziranostjo. – Tisti z višjo izobrazbo so enako zadovoljni s sedanjim delom kot tisti z nižjo izobrazbo, razen pri vidiku zadovoljstva s stalnostjo zaposlitve, kjer so bolj zadovoljni tisti z nižjo izobrazbo. – Starost zaposlenih na zadovoljstvo vpliva samo pri vidiku zadovoljstva s stalnostjo zaposlitve, kjer ugotovimo, da so bolj zadovoljni starejši. – Način vodenja na motivacijo zaposlenih vpliva z vidika, da kjer vodje cenijo dobro opravljeno delo ter se dober delovni rezultat hitro opazi, tudi vodje sprejemajo utemeljene pripombe ter spodbujajo k sprejemanju odgovornosti ter pohvalijo dober delovni rezultat.
Ključne besede: Organizacijska klima, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstvena organizacija.
Objavljeno: 08.06.2021; Ogledov: 18; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

3.
Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih v podjetju Butan plin, d. d.
Karin Meglič, 2020, magistrsko delo

Opis: V vsaki organizaciji si zaposleni želijo delo opravljati v pozitivno naravnanem okolju in delovati v organizaciji z ustrezno kulturo ter klimo. Z organizacijsko klimo je tesno povezano tudi zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu, v primeru neustrezne klime pa nezadovoljstvo. Organizacije morajo z merjenjem ugotavljati stanje klime in zadovoljstva, da lahko ob neustreznih rezultatih ukrepajo in stanje izboljšajo, preden se ta negativno pokaže na ravni celotnega poslovanja organizacije. Namen magistrskega dela je bilo definirati pojme organizacijska kultura, organizacijska klima in zadovoljstvo med zaposlenimi ter opredeliti povezave in razlike med njimi. Na podlagi teoretičnega dela in predhodnih raziskav smo oblikovali anketni vprašalnik za merjenje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih, nato pa izvedli našo raziskavo v podjetju Butan plin, d. d. Želeli smo ugotoviti, kakšno je trenutno stanje organizacijske klime v izbranem podjetju in v kolikšni meri so njihovi zaposleni zadovoljni. Rezultate smo analizirali z uporabo statističnega programa SPSS in ugotovili, da je trenutno stanje klime v podjetju večinoma ustrezno, prav tako so zaposleni v veliki meri zadovoljni z vsemi dejavniki zadovoljstva. Glede na odgovore anketirancev obstajajo možnosti za izboljšanje na področju nagrajevanja zaposlenih in razvoja njihove kariere. Pokazalo se je, da so najmanj zadovoljni z višino svoje plače. Predlagamo, da podjetje poskusi izboljšati stanje pri teh dejavnikih organizacijske klime in pri dejavnikih, s katerimi so zaposleni najmanj zadovoljni. Ugotovili smo tudi, da obstajajo pozitivne linearne povezave med dejavniki organizacijske klime in zadovoljstva ter da rezultati niso bili odvisni od demografskih podatkov zaposlenih. Stanje organizacijske klime in zadovoljstva med zaposlenimi se lahko hitro spremeni ob vsaki uvedeni spremembi, zato priporočamo merjenje enkrat na leto ali celo pogosteje, hkrati pa tudi po vsaki uvedeni spremembi. Našemu izbranemu podjetju priporočamo uvedbo sprememb pri dejavnikih, s katerimi zaposleni niso popolnoma zadovoljni, nato pa ponovno merjenje stanja klime in zadovoljstva. Le na tak način se bo izkazalo, ali so bile spremembe učinkovite ali ne. Ker so ravno zaposleni tisti, ki naredijo podjetje drugačno od ostalih podjetij, sta ustrezna organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih nujna za uspešno poslovanje podjetja, če želi ta imeti produktivne, učinkovite in inovativne zaposlene, ki sledijo ciljem podjetja in ustvarjajo prednost pred konkurenčnimi podjetji.
Ključne besede: Organizacijska klima, organizacijska kultura, zadovoljstvo zaposlenih, motivacija.
Objavljeno: 14.12.2020; Ogledov: 202; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

4.
Predlogi za izboljšanje organzacijske klime v Občini Ribnica
Pia Tomšič, 2020, diplomsko delo

Opis: Organizacijska klima obstaja v vsaki organizaciji in je njen pomemben element. Vključuje vse občutke, ki določajo vedenje zaposlenih, in s tem posledično vpliva na njihovo zadovoljstvo v organizaciji. Zaposlen, ki je zadovoljen na delovnem mestu, bo svoje delo opravljal bolj kakovostno, podajal predloge, iskal rešitve, bo bolj inovativen in produktiven ter bo veliko prispeval k doseganju zastavljenih ciljev organizacije. Predmet proučevanja je bila organizacijska klima v Občini Ribnica. Zastavili smo si raziskovalna vprašanja, na katera smo odgovorili z analizo podatkov, zbranih z anketo na podlagi vzorca v Občini Ribnica. Anketni vprašalnik je bil zasnovan s pomočjo projekta SiOK in temelji na vprašanjih o dimenzijah organizacijske klime. Na podlagi naše analize ugotavljamo oceno organizacijske klime po dimenzijah. Dimenzija odnos do kakovosti je bila najbolje ocenjena dimenzija, najslabše ocenjena dimenzija pa je bila dimenzija notranjih odnosov. Z namenom izboljšanja organizacijske klime v Občini Ribnica smo podali predloge za izboljšanje posameznih dimenzij.
Ključne besede: organizacijska klima, organizacija, dimenzija organizacijske klime
Objavljeno: 08.11.2020; Ogledov: 145; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (830,05 KB)

5.
Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih v podjetju slovenski državni gozdovi (sidg)
Klavdija Bajo, 2020, diplomsko delo

Opis: Zelo veliko podjetij se zaveda, kako pomembno je za podjetje, da so delavci v podjetju zadovoljni, da so motivirani in da se pri svojem delu dobro počutijo. Ravno zadovoljen delavec s svojim delom pripomore k uspešnosti podjetja in je velik del sestavljanke, ki podjetje vodi po poti do doseganja ciljev. Ravno zato se podjetja trudijo delavcem omogočiti kar se da ugodno klimo in ugodne pogoje pri delu. V zaključni nalogi bom predstavila področje organizacijske klime in zadovoljstva, ki ga bom predstavila najprej teoretično in v nadaljevanju tudi raziskovalno na primeru podjetja Slovenski državni gozdovi d. o. o. Na koncu svoje naloge bom predstavila rezultate ankete, svoje ugotovitve in predloge za izboljšavo.
Ključne besede: Organizacijska klima, organizacijska kultura, zadovoljstvo zaposlenih, podjetje Slovenski državni gozdovi, d. o. o.
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 92; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

6.
Organizacijska klima in kultura v podjetju REAM d.o.o.
Klemen Železnik, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se posvetili organizacijski klimi in kulturi v podjetju REAM d.o.o. Organizacijska klima in kultura se močno povezujeta z zadovoljstvom zaposlenih kar pa predstavlja za podjetje pomemben dejavnik, saj to ključno vpliva na uspešnost in učinkovitost podjetja. Pojma organizacijska klima in kultura sta si med seboj zelo podobna, a hkrati tudi zelo različna. Oba se nanašata na posameznikovo vedenje v organizaciji, njihovo dojemanje dogodkov, stvari v podjetju, hkrati pa vplivata na način dela v podjetju. V diplomi bomo skušali s pomočjo intevjujev ugotoviti, kako se organizacijska klima in kultura odražata v podjetju REAM d.o.o. Iz dobljenih rezultatov bomo skušali ponuditi rešitev za izboljšanje organizacijske klime in kulture v podjetju REAM d.o.o.
Ključne besede: organizacijska klima, organizacijska kultura, zadovoljstvo zaposlenih, uspešnost podjetja, REAM d.o.o.
Objavljeno: 10.03.2020; Ogledov: 480; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (633,07 KB)

7.
Vpliv vodij na organizacijsko energijo podjetja
Laura Munih, 2019, magistrsko delo

Opis: Ključni dejavnik za uspešnost podjetij, ki temeljijo na znanju, je organizacijska energija. Podjetja z visoko stopnjo produktivne organizacijske energije izkazujejo intenzivna, pozitivna čustva, veliko pozornosti in aktivnosti, ki so usmerjene v strateške cilje podjetja. V teoretičnem delu smo predstavili organizacijsko energijo, kako jo merimo, kako je povezana s kulturo in klimo podjetja. Avtorji opisujejo štiri stanja organizacijske energije, in sicer: produktivna energija, korozivna energija, udobna inertnost in ravnodušna inertnost. V magistrski nalogi smo opredelili načine za dvig organizacijske energije, ki je za podjetja koristna tudi v tekmovanju s konkurenco.
Ključne besede: Organizacijska energija, vodje in vodenje, kultura in klima, produktivna organizacijska energija
Objavljeno: 22.01.2020; Ogledov: 392; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (654,59 KB)

8.
Komunikacijsko udobje v podjetju x
Maja Ožbolt, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo poskusili razrešiti problem upravljanja s komunikacijskim udobjem podjetja X, ki deluje v panogi gostinstva. Namen zaključnega dela je bil na podlagi sistematičnega pregleda domače in tuje strokovne literature s področja komunikacijskega udobja, opraviti empirično raziskavo o okolju komunikacijskega udobja. Okolje komunikacijskega udobja tvorijo organizacijska klima, zadovoljstvo zaposlenih, pripadnost zaposlenih, stil vodje in medsebojni odnosi. Cilj empirične raziskave je bil zasnovati predloge za izboljšanje stanja komunikacijskega udobja v konkretnem podjetju, ki deluje v panogi gostinstva v Sloveniji. Predmet raziskovanja je bil gostinsko podjetje X oz. stanje komunikacijskega udobja v omenjenem podjetju ter okolje komunikacijskega udobja. Teoretični del zaključne naloge je bil narejen na podlagi domače in tuje strokovne literature. Pri tem smo se poslužili deskriptivne metode, s pomočjo katere smo opisno predstavili vsebino teoretičnega dela zaključne naloge, komparativne metode, s pomočjo katere smo primerjali dejstva ter odkrivali rezultate na podlagi primerov iz gospodarske realnosti, deduktivne metode, s pomočjo katere smo iz splošnih teoretičnih stališč na danem primeru pridobljenih podatkov v empiričnem delu prihajali do konkretnih sklepov, metode kvantitativne analize, kjer smo iz sekundarno pridobljenih podatkov z različnimi dejstvi pojave strnili v določene količine ter jih med seboj primerjali in vzročno pojasnili, primerjalne metode, na osnovi katere smo glede na pridobljene sekundarne podatke preučevali podobne ali sorodne pojave in strukture z primerjavo enakih ali podobnih dejstev (statističnih pojavov, procesov in odnosov) ter metodo kompilacije, ki smo jo uporabili za povzemanje izsledkov znanstveno raziskovalnega dela oziroma opazovanj stališč, sklepov in spoznanj domače in tuje literature. Za empirični del zaključne naloge so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri podatkov. Anketa je potekala v mesecu juliju 2018 v Sloveniji na naključnem vzorcu 50 zaposlenih v podjetju X. Vsak udeleženec je v raziskavi sodeloval prostovoljno, z možnostjo odklonitve v kateremkoli delu raziskave. Pridobljeni podatki so bili analizirani s pomočjo programa Microsoft Word, in Microsoft Excel ter SPSS. Pri tem smo se poslužili statistične metode, s pomočjo katere smo raziskovali podatke pridobljene na osnovi ankete. Uporabili smo metodo deskriptivne statistike. Analizirane podatke smo prikazali v obliki tabel in grafov. Posluževali smo se tudi matematične metode, saj smo z uporabo matematične logike, matematičnih formul, simbolov in operacij na eksakten način prikazovali in pojasnjevali zakonitosti pojavov povezanosti primarno in sekundarno pridobljenih podatkov. Ugotovili smo, da v podjetju X komunikacijsko udobje zaposlenih ni zadovoljivo in da na komunikacijsko udobje zelo vpliva poslovno okolje. Na koncu smo podali rešitev kako lahko management podjetja X uspešno vpliva na upravljanje komunikacijskega udobja. Podali smo tudi napotke in korake do oblikovanja strategije upravljanja s komunikacijskim udobjem v podjetju X.
Ključne besede: komunikacijsko udobje, organizacijski dejavniki, organizacijska klima, panoga gostinstva, strategija upravljanja s komunikacijskim udobje
Objavljeno: 14.11.2019; Ogledov: 358; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (5,51 MB)

9.
Vpliv dejavnikov kakovosti na organizacijsko kulturo in klimo v zdravstvu
Kaja Železnik, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je obravnavana kakovost v zdravstvu ter različni kazalniki le-te. Opredeljeni so kazalniki organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECS), projekt PATH ter šest načel kakovosti. Na podlagi šestih načel kakovosti smo ugotovili, kako je kakovost v zdravstvu povezana in vpliva na zadovoljstvo zaposlenih v slovenskih bolnišnicah. S pomočjo Likertove lestvice smo ugotovili, katero načelo je za zaposlene v slovenskih bolnišnicah na področju dela najmanj in katero najbolj pomembno. Anketirani so ocenili, da je najpomembnejše načelo varstvo pacientov, zatem osredotočenost na obravnavo pacienta, uspešnost zdravstvenih posegov, enakost do obravnave pacienta, pravočasno zdravljenje, za očitno najmanj pomembno pa so ocenili učinkovitost. Za večjo relevantnost pomembnosti načel kakovosti anketiranih smo v anketi uporabili tudi rangiranje teh načel. Na podlagi dobljenih rezultatov so anketiranci ocenili, da je najpomembnejše varstvo pacientov in najmanj pomembna učinkovitost v smislu – ali lahko nekaj naredimo ceneje z enakim učinkom. V tem delu smo ugotovili, da je rezultat o najbolj pomembnem in najmanj pomembnem načelu enak, ne glede na vrsto merjenja pomembnosti načel.
Ključne besede: Dejavniki kakovosti, kakovost v zdravstvu, organizacijska klima, organizacijska kultura
Objavljeno: 14.03.2019; Ogledov: 624; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

10.
Analiza socialne klime v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje
Katrin Podgorski, 2018, diplomsko delo

Opis: Dobra socialna klima ima pozitivne učinke na delovanje organizacije; ugodno vpliva na delovno vnemo zaposlenih, njihovo motivacijo, medsebojno povezanost, hkrati pa se organizacija razvija, dosega boljše delovne rezultate in postaja konkurenčna drugim organizacijam na trgu. Za vzpostavljanje in vzdrževanje dobre socialne klime pa jo je treba meriti, kajti na podlagi ocenjevanja različnih dimenzij se lahko ugotovijo morebitne slabosti organizacije in se odpravijo. Socialna klima predstavlja še posebej pomemben aspekt za presojanje uspešnosti delovanja zavodov za prestajanje kazni, saj je zaradi drugačne strukture oseb, drugačnih pogojev bivanja itd. težje vzpostaviti dobro socialno klimo. V teoretičnem delu so predstavljeni temeljni elementi, ki tvorijo socialno klimo, kot so na primer komunikacija med deležniki, medosebni odnosi, počutje v organizaciji, zadovoljstvo. Poleg tega je predstavljen zaporski sistem v Sloveniji in narejena primerjava dognanj različnih raziskav o socialni klimi v zavodih za prestajanje kazni pri nas in na tujem. S pomočjo anketnega vprašalnika pa je bila v empiričnem delu izvedena raziskava, katere glavni cilj je bil ugotoviti stanje socialne klime v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje. Spoznanja kažejo, da se v imenovanem zavodu tako zaposleni kot obsojene osebe počutijo varno, čeprav se pojavljajo izgredi. Zaposleni so najbolj zadovoljni s stalnostjo zaposlitve, najmanj pa s plačo, medtem ko so obsojene osebe najbolj zadovoljne tako s hrano kot tudi z delom, najmanj pa s številom obsojenih oseb v sobi, velikostjo sobe in pravosodnimi policisti. Prav tako se je izkazalo, da se večina zaposlenih bolje razume s svojimi sodelavci in obsojenimi osebami kot obsojene osebe z drugimi obsojenimi osebami. Rezultati raziskave kažejo, da je socialna klima v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje dokaj dobra, s posameznimi pomanjkljivostmi, ki pa so rešljive.
Ključne besede: socialna klima, organizacijska klima, zavodi, zapori, zaposleni, obsojenci, diplomske naloge
Objavljeno: 11.07.2018; Ogledov: 855; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici