| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza možnosti zatiranja pelinolistne ambrozije v posevkih buč (Cucurbita pepo L.)
Matic Leben, 2020, magistrsko delo

Opis: V sezoni 2018 je bil narejen poljski poskus, katerega namen je bila analiza možnosti zatiranja pelinolistne ambrozije v posevku oljnih buč (hibrida 'GL Sonne' in 'GL Rustikal') z aktivno snovjo halosulfuron–metil in analiza vpliva herbicida na rast in razvoj oljnih buč ter pridelka bučnih semen. Prav tako smo na oljnih bučah preučili vpliv dodanega sredstva za krepitev rasti z aktivno snovjo 24R-epibrasinolid na zmanjševanje poškodb, povzročenih od herbicida. Aktivna snov halosulfuron-metil je v primerjavi s kontrolo v vseh apliciranih odmerkih statistično značilno znižala število rastlin pelinolistne ambrozije. Aktivna snov je sicer povzročila začetno fitotoksičnost na oljnih bučah, ki pa so jo te skozi rastno dobo popolnoma sanirale in zaradi fitotoksičnosti ni bilo zmanjšanega pridelka. Ugotovili smo, da sredstvo za krepitev rastlin statistično značilno znižuje stopnjo poškodb na oljnih bučah, povzročenih zaradi herbicida, vendar je učinek sredstva opazen pri obravnavanjih z višjimi odmerki herbicida. Prav tako preučevana aktivna snov ne vpliva značilno na pridelek svežih in posušenih bučnih semen, saj se nobeno obravnavanje statistično značilno ne razlikuje od plevelov prostih kontrol, kjer nismo uporabili herbicida.
Ključne besede: Oljne buče, herbicid, ambrozija, zatiranje, pleveli
Objavljeno: 04.01.2021; Ogledov: 229; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (8,87 MB)

2.
Primerjava tehnike pridelave oljnih buč v Sloveniji med leti 1998 in 2016
Kristina Leva, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Pridelava oljnih buč v Sloveniji skozi leta narašča vse do 5800 ha, zato je s pomočjo ankete bila narejena analiza sprememb tehnike pridelave oljnih buč med leti 1998 in 2016. Analiziran je tudi vpliv izobrazbe (kmetijska, ne kmetijska), velikost kmetijskega gospodarstva (do 6 ha, 6 do 10 ha, nad 10 ha) in način pridelave (ekološka, konvencionalna in KOP-poljedelstvo) na tehniko pridelave oljnih buč. Anketiranje je izvedeno v pomurski, podravski in savinjski regiji. Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva je v preučevanem obdobju večja za 0,6 ha. Velikost površin z oljnimi bučami pa se je iz 1 ha povečala na 3 ha. Pridelovalci še vedno uporabljajo 'Gleisdorfersko golico' in 'Slovensko golico'. Na trgu so registrirani novi pripravki za varstvo oljnih buč. Iz dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da se pridelava oljnih buč v zadnjih desetletjih ni spremenila. Velikost kmetijskega gospodarstva ima vpliv na izbor sortnega materiala, zasnovo kolobarja, analizo tal, količino porabljenega semena na ha, spravilo in količino pridelka oljnih buč. Način pridelave vpliva na izbiro sortimenta, velikost pridelovalnih površin oljnih buč, zasnovo kolobarja, analizo tal, gnojenje, količino porabljenega semena, način setve ter na spravilo in količino pridelka.
Ključne besede: oljne buče / Slovenija / tehnika pridelave / anketa
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 787; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (849,00 KB)

3.
Vpliv prekrivnih rastlin na rast plevelov v posevku oljnih buč (Cucurbita pepo L. convar, citrullina (L) Greb. var. styriaca Greb.)
David Šket, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Prekrivne rastline so ena izmed možnosti omejevanja rasti plevelov v posevkih. V letu 2015 smo na Pohorskem dvoru pri Mariboru izvedli poljski poskus z različnimi prezimnimi podsevi in z oljno bučo kot glavno rastlino. Namen raziskave je v integriranem pridelovalnem sistemu preučiti vplive različnih prekrivnih rastlin na rast plevelov in pridelek bučnic. V poskus so bile vključene naslednje prezimne prekrivne rastline: ječmen (J), inkarnatka (I) in grašica (G), ki smo jih v maju, pred setvijo buč, povaljali z valjarjem rastlinske odeje (Roller Crimper) in belo deteljo (BD), ki smo jo sejali 21 dni po setvi buč. Rezultate rasti in razvoja plevelov smo primerjali z obravnavanjem brez podseva in glavne rastline (KON). Z analizo rezultatov lahko potrdimo, da prekrivne rastline (PR) statistično značilno vplivajo na zmanjševanje rasti plevelov in s tem na pridelek bučnic. Podsev ozimnega ječmena (J) najučinkoviteje omejuje rast plevelov, vendar ima tudi statistično značilen vpliv na manjši pridelek bučnic. Obravnavanji I in G učinkovito zavirata rast plevelov do razvojne faze oljnih buč BBCH 700. Intenzivna rast plevelov na I in G v poznejših razvojnih fazah ima statistično značilen vpliv na nižji pridelek bučnic v primerjavi z IPL in BD, ki imata statistično značilno najvišji pridelek bučnic; (IPL 979,4 kg na ha1 in BD 925,0 kg na ha1). Sklepamo lahko, da najbolje razplevelijo posevek buč ječmen, inkarnatka in na to grašica.
Ključne besede: prekrivne rastline, pleveli, valjar rastlinske odeje, oljne buče
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 988; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (943,78 KB)

4.
VSEBNOST OLJA V OLJNIH BUČAH (Cucurbita pepo L. var. oleifera), MAKU (Papaver somniferum) IN RIČKU (Camelina sativa L. Crantz) V ODVISNOSTI OD PRIDELOVALNEGA SISTEMA
Mateja Fužir, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Oljne buče, mak in riček so pomembne alternativne oljnice, ki so bile pridelane v okviru raziskovalnega projekta »Kakovost hrane v odvisnosti od načina kmetijske pridelave«, ki je potekal na FKBV v Pivoli pri Mariboru. Projekt je trajal tri leta (od 2008 do 2010). V poljskem poskusu so bili obravnavani štirje pridelovalni sistemi (PS): konvencionalni (KON), integrirani (IP), ekološki (EKO), biodinamični (BD) in kontrolne parcele. V vseh treh letih so bile v kolobar vključene omenjene oljnice. Pridelki oljnih buč so bili pobrani vsa tri leta, pridelki maka in rička pa samo v letu 2008. Preverili smo vpliv leta pridelave, PS in njune interakcije na vsebnost olja v oljnih bučah, maku in ričku ter korelacijsko povezanost med količino olja in količino pridelka suhih semen (SS). Glede na dobljene rezultate smo ugotovili, da leto pridelave vpliva na vsebnost olja v oljnih bučah. Najvišjo vsebnost olja smo izmerili v letu 2010 (31,1 ± 1,4 %), sledilo je leto 2008 (30,9 ± 1,0 %), najnižjo vsebnost pa smo izmerili v letu 2009 (26,9 ± 0,8 %). Različni PS statistično značilno vplivajo na vsebnost olja v oljnih bučah. Največji delež olja smo stehtali pri kontroli (31,1 %), nato v EKO (31,1 %) in BD (30,3 %). Najnižjo vsebnost olja so vsebovala semena, pridelana v KON (25,8 %). PS na vsebnost olja v maku in ričku niso imeli statistično značilnega vpliva. Pri vseh treh poljščinah je statistična analiza pokazala, da obstaja močna korelacijska povezanost med količino pridelka in količino olja (r = 0,89 – 0,94).
Ključne besede: pridelovalni sistemi / vsebnost olja / oljne buče / mak / riček
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 1309; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (710,36 KB)

5.
PRIMERJAVA POPULACIJE DEŽEVNIKOV V RAZLIČNIH PRIDELOVALNIH SISTEMIH
Andreja Brezovnik, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo primerjali kako različni pridelovalni sistemi (biološko dinamični, ekološki, integrirani in konvencionalni) ter kontrolno obravnavanje vplivajo na populacijo deževnikov v tleh po spravilu oljnih buč in soje. Meritve smo opravili v mesecu oktobru 2014 na posestvu Univerzitetnega kmetijskega centra Univerze v Mariboru, na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Za vzorčenja deževnikov smo uporabili gorčično ekstrakcijo, sestavljeno iz 1/3 zmlete bele gorjušice in 2/3 vode in tehniko ročnega zbiranja. Parametri meritve so bili število, velikost in skupna masa deževnikov v tleh. Glede na pridelovalni sistem je bilo največje skupno število deževnikov na 0,25 m2 v biološko dinamičnem (16,1) in ekološkem (15,5) pridelovalnem sistemu v primerjavi s kontrolnim obravnavanjem (6,3). Skupna masa deževnikov v g na 0,25 m2 je bila največja v ekološkem (18,9) in biološko dinamičnem (18,3) pridelovalnem sistemu. Skupno število deževnikov glede na pridelovalni sistem, preračunano na ha, je bilo največje v biološko dinamičnem (642.600), po spravilu oljnih buč prav tako v biološko dinamičnem (561.200) in po spravilu soje v ekološkem (820.000) pridelovalnem sistemu. Skupna masa preračuna v kg na ha, je bila glede na pridelovalni sistem največja v ekološkem (757), po spravilu oljnih buč v biološko dinamičnem (590) in po spravilu soje (995) v ekološkem pridelovalnem sistemu.
Ključne besede: deževniki, pridelovalni sistemi, masa, število, soja, oljne buče
Objavljeno: 28.08.2015; Ogledov: 1249; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (539,60 KB)

6.
7.
8.
9.
10.
Ekonomska upravičenost predelave oljnih buč
Mateja Horvat, 2013, diplomsko delo

Opis: Buče uvrščamo v družino bučevk (Cucurbitaceae). Za pridelovanje z namenom pridobivanja olja uporabljamo navadno bučo (Cucurbita pepo L.). Buče so vsestransko uporabne. Uporabljamo jih lahko v prehrani ljudi in živali, v zdravstvene in kozmetične namene ter za okras. Bučno olje je svojevrstna specialiteta in vir zdrave hrane. Diplomsko delo temelji na razvoju tehnološko-ekonomskega modela za pridelavo oljnih buč s prodajo suhih bučnih semen ter za nadaljnjo predelavo bučnih semen v 100 % bučno olje. V simulacijskem modelu so ocenjeni naslednji ekonomski parametri: lastna cena, lastna cena z upoštevano subvencijo, finančni rezultat in koeficient ekonomičnosti. Rezultati kažejo, da je ob doseganju predvidenega pridelka in predvidene cene (pridelek = 700 kg suhih bučnih semen/ha), pridelava oljnih buč za prodajo semena ekonomična (koeficient ekonomičnosti Ke = 1,01), vendar je prodaja bučnega olja smotrnejša, saj je dosegla koeficient ekonomičnosti v višini Ke = 1,73.
Ključne besede: oljne buče, bučno olje, tehnološko-ekonomski model, ekonomika
Objavljeno: 02.12.2013; Ogledov: 2378; Prenosov: 486
.pdf Celotno besedilo (380,19 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici