Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Odvetništvo je spoštovanja vreden poklic, ki ima svoje korenine že v antičnih časih in se je ohranil do današnjih dni. Ugled odvetnikov kot pravnikov je skozi stoletja naraščal, medtem ko so razvoj družbe in spreminjajoči se načini življenja privedli do tega, da je odvetništvo postalo nepogrešljiva institucija. Beseda odvetnik ima dolgo zgodovino. Srečamo ga v staronemškem jeziku kot »anawalto«, v srednje visoki nemščini kot »an(e)walt«, v nizki nemščini se uporablja šele od 15. stoletja dalje. Poklic odvetnika kot zastopnika stranke je nastal in se razvijal skladno in skupno za razvojem države in prava. Po Ustavi RS je odvetništvo zasebnopravna služba, ki pa je povezana z zagotavljanjem javnega interesa oziroma javne koristi (137. člen Ustave: »Odvetništvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon.«). Začetek modernega odvetništva na Slovenskem sega v čas marčne revolucije v Avstrijskem cesarstvu leta 1848 in sprememb, ki so ji sledile. S sprejetjem provizoričnega odvetniškega reda leta 1849 so se začele pozitivne spremembe, ki so odvetnikom in njihovim stanovskim organizacijam prinesle nove pravice, pa tudi jasno zapisane dolžnosti. Leta 1868 je v Avstro-Ogrski v veljavo stopil Advoaktenordnung, pravni predpis, ki je v monarhiji povsem preoblikoval poklic odvetnika. Zaradi Advoaktenordnunga so se avstro-ogrski odvetniki organizirali v deželne zbornice, ena od njih je bila tudi Kranjska odvetniška zbornica, ki je po prvi svetovni vojni nadaljevala pot kot Odvetniška zbornica v Ljubljani, Advokatska komora v Ljubljani in po drugi svetovni vojni ponovno kot Odvetniška Zbornica v Ljubljani ter končno kot Odvetniška zbornica Slovenije vstopila v novonastalo državo Slovenijo. Odvetniška zbornica je samoupravna oziroma avtonomna poklicna organizacija odvetnikov. Danes je v Odvetniški zbornici vpisanih več kot 2000 odvetnikov, vsako leto se pridruži med 120 in 150 novih odvetnikov.
Ključne besede: odvetnik, odvetništvo, odvetniška zbornica, Odvetniški red, zgodovina
Objavljeno v DKUM: 24.06.2024; Ogledov: 237; Prenosov: 54
Celotno besedilo (23,15 MB)

Opis: Dunajska konvencija (CISG) vsebuje enotna pravila za razmerja iz mednarodne prodaje blaga. Sprejele so jo skoraj vse države, s katerimi Slovenija intenzivno trguje, zato preseneča dejstvo, da medtem ko je po svetu objavljenih približno 2500 sodnih odločitev in arbitražnih odločb, ki se nanjo nanašajo, Slovenija premore le peščico takšnih odločitev. Ugotovimo lahko, da je Dunajska konvencija med sodniki in tudi odvetniki, kljub dejstvu, da je v veljavo vstopila že leta 1988, še vedno slabo poznana ter zato tudi redko uporabljena, kadar pa se jo uporabi, pa se sodiščem nemalokrat pripeti, da jo napačno uporabijo, kar lahko ponovno pripišemo njenemu slabemu poznavanju.
Ključne besede: Dunajska konvencija, CISG, mednarodna prodaja blaga, slovenska sodna praksa, odločbe sodišča, odvetništvo
Objavljeno v DKUM: 02.08.2018; Ogledov: 1403; Prenosov: 87
Celotno besedilo (466,00 KB)

Opis: V svoji diplomski nalogi sem predstavila razvoj odvetništva na Slovenskem po letu 1850. Zaradi boljšega in celostnega vpogleda bralca sem uvodoma opisala še zametke in razvoj do tega leta. V prvem delu sem se osredotočila na začetek razvoja, tj. od antične dobe, urejenosti v habsburški monarhiji, do sprejema pomembnega predpisa za odvetništvo leta 1868 – Odvetniški sodni red. Na Slovenskem Odvetniški sodni red pomeni pomembno prelomnico, saj predstavlja začetek organiziranega delovanja odvetništva. Kot »žrtev« oblastnih predpisov o podeljevanju advokature lahko izpostavim dr. Franceta Prešerna, kar sem povzela v posebej njemu namenjenem poglavju. Od reda dalje so se zakoni na tem področju spreminjali in dopolnjevali. V Sloveniji trenutno velja Zakon o odvetništvu iz leta 1993, z nadaljnjimi spremembami. Zadnja takšna sprememba je bila 30. 6. 2016. Ker vsakokratna družbeno-politična klima odločilno vpliva na predpise in odseva smernice oblasti, sem za obdobje med in po svetovnima vojnama na kratko povzela in opisala zakone, saj so pomembno vplivali na stopnje razvoja odvetništva vse do današnje stopnje. Prav tako je za odvetnika pomembno, da se vseskozi izobražuje, pozna osnove komuniciranja in nastopanja ter da s svojim vedenjem in ravnanjem ne škoduje ugledu odvetništva. Njegovo celostno podobo zaokrožuje tudi njegova retorika, pravila o posredovanju dovoljenih informacij o primerih in način oblačenja, kar sem predstavila v drugem delu te naloge. Odvetnik ni ločen od ostalega družbenega življenja, ampak je še kako vpet v človekovo življenje. Vsled tega so nekateri v pravu izobraženi pesniki in pisatelji na podlagi pravne prakse dobili dober vir za svoja literarna dela. Pomembno osebnost v advokaturi je predstavljala dr. Ljuba Prenner, ki je bila odvetnica in pisateljica. Njo in nekaj nam bolj poznanih in vidnejših literatov sem predstavila v zadnjem delu te naloge.
Ključne besede: odvetništvo, habsburška monarhija, Odvetniški sodni red, prva svetovna vojna, druga svetovna vojna, Zakon o odvetništvu
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1583; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,12 MB)

Opis: Odvetništvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon (137. člen Ustave RS). Odvetnik je pravni strokovnjak, ki je pri svojem delu samostojen in neodvisen in dejavnost opravlja kot svoboden poklic ter je za svoje delo tudi odgovoren stranki. Odvetništvo je častivreden poklic, katerega nastanek sega v daljno zgodovino. Poklic odvetnika zasledimo že v antiki, o organiziranem odvetništvu pa začnemo govoriti leta 1868, ko je bil na območju današnje Slovenije sprejet Odvetniški red. Sicer je pred tem odvetništvo že urejal Provizorični odvetniški red iz leta 1849. Odvetništvo se je vse do danes neprestano razvijalo, ugled odvetnikov pa je rasel in kot takšnega poklic odvetnika poznamo še danes. V dobrih 140 letih, odkar poznamo organizirano odvetništvo, je na območju današnje Slovenije veljalo deset odvetniških zakonov. Odvetniški red je kot prvi urejal odvetništvo na območju naše države in je hkrati bil najodličnejši zakon, kar jih je kadarkoli veljalo pri nas. Danes v Republiki Sloveniji odvetništvo ureja Zakon o odvetništvu (ZOdv), iz leta 1993, spremenjen leta 2001, 2008, 2009 in 2014. S področja odvetništva pa poznamo še druge predpise. Pravne podlage s področja odvetništva najdemo v določilu 137. člena Ustave RS, Kodeksu odvetniške poklicne etike (1994), v novo sprejeti Odvetniški tarifi (2003) ter številnih avtonomnih aktih Odvetniške zbornice Slovenije. Ker je Odvetniški red iz leta 1868 ključen za odvetništvo, menim da bo primerjava s sodobno ureditvijo po Zakonu o odvetništvu (ZOdv), pripomogla k boljšemu razumevanju temeljev, ki so nastali že v daljni preteklosti in brez katerih si poklica odvetnika, kot ga poznamo danes, ne bi mogli niti predstavljati.
Ključne besede: odvetnik, odvetništvo, Odvetniški red, Zakon o odvetništvu, odvetniška zbornica, načelo neodvisnosti
Objavljeno v DKUM: 13.04.2016; Ogledov: 1967; Prenosov: 194
Celotno besedilo (471,14 KB)

Opis: Odvetništvo je po Ustavi RS kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon. Gre torej za ustavno kategorijo, ki ima poseben pomen za pravno varnost in za spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin v Republiki Sloveniji. Opravljajo ga odvetniki kot svoboden poklic, ki pridobijo to pravico z vpisom v imenik odvetnikov po izpolnitvi pogojev določenih z zakonom. Novost, ki jo je prinesla zakonska ureditev po osamosvojitvi Slovenije je, da odvetnik sam prosto izbira ali bo nekoga zastopal ali pa bo stranki, ki se je nanj obrnila, odrekel pravno pomoč, vendar Kodeks odvetniške poklicne etike, ki so ga sprejeli odvetniki sami na skupščini Odvetniške zbornice Slovenije leta 1994 in so ga sedaj dvakrat dopolnili, pa določa naj odvetnik brez tehtnega razloga pravne pomoči stranki ne odreče. Stanovska organizacija odvetnikov v Republiki Slovenije je tako Odvetniška zbornica Slovenije, ki deluje po načinu samoupravljanja, in ima pristojnosti pri sprejemu in dopolnitvi statuta same organizacije, pri določitvi odvetniške tarife po predhodnem soglasju ministra pristojnega za pravosodje, pri vpisu v imenik odvetnikov, v imenik tujih odvetnikov, pri vpisu v imenik odvetniških kandidatov kakor tudi vpisuje v poseben imenik odvetniške pripravnike, izvede tudi disciplinski postopek proti odvetniku ali drugim prej naštetim osebam, ki se vpisujejo v imenike pri Odvetniški zbornici Slovenije in ima na razpolago različne ukrepe kot je opomin, ukor, denarna kazen in celo izrek prepovedi opravljanja odvetništva ali prakse, ki jo lahko izreče odvetniškemu pripravniku. Skladno s takim ustavnim položajem zakon o odvetništvu določa pravice in dolžnosti odvetnikov pri opravljanju njihovega poklica. Pri tem določa posebna pooblastila odvetnikov pri pridobivanju podatkov, posebej tudi osebnih podatkov. Glede na ustavni položaj in zakonska pooblastila gre šteti, da je zakon o odvetništvu v razmerju do drugih specialni predpis o pooblastilih odvetnikov za pridobivanje osebnih podatkov. Za odvetnike to pravno področje na načelni ravni in s splošno veljavnostjo ureja drugače, kakor velja za druge uporabnike podatkov. Navedeno izhodišče je pomembno, ker različni državni organi v zadnjem obdobju glede pridobivanja osebnih podatkov posredujejo nepravilna, neusklajena, celo protislovna mnenja. Taki primeri kažejo na prevladujoč birokratski odnos, s katerim si državna oblast prilašča monopol nad osebnimi podatki in odreka njihovo posredovanje odvetnikom tudi v primerih, ko imajo za to zakonsko podlago in ustrezna procesna pooblastila. Ravno iz tega razloga je Odvetniška zbornica Slovenije skupaj z Državnim svetom pred pristojnim odborom Državnega zbora zahtevala obvezno razlago 10. člena zakona o odvetništvu, ki ureja to problematiko. Do sedaj je odbor Državnega zbora vedno to zavrnil z ugotovitvijo, da zahteva ni dovolj specifično postavljena in pojasnjena. Tak način obnašanja zakonadajalca pa ima seveda tudi vpliv in učinek, ko odvetnik zahteva osebne podatke v posameznem primeru, na tiste subjekte, ki bi morali posredovati zahtevane podatke. Zato odvetniku, ki mu ni bila odobrena zahteva, preostaneta za uveljavitev svojih pravic dve poti. Prva je, da zahteva ukrepanje inšpektorja za varstvo osebnih podatkov pri Ministrstvu za pravosodje RS po določbah 30. do 32. člena zakona o varstvu osebnih podatkov, ali pa zahteva sodno varstvo v upravnem sporu po določbi 157. člena Ustave RS in po določbah zakona o upravnem sporu.
Ključne besede: odvetnik, odvetništvo, Odvetniška zbornica Slovenije, osebni podatki, pravica, pravica do pridobivanja osebnih podtkov, varovanje osebnih podatkov
Objavljeno v DKUM: 30.05.2011; Ogledov: 3121; Prenosov: 442
Celotno besedilo (396,66 KB)