Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Po Zakonu o davčnem postopku lahko davčni organ dovoli fizičnim osebam odpis, delni odpis ali odlog plačila davka, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Obročno plačilo je možno v treh, dvanajstih ali štiriindvajsetih obrokih. Tako kot to velja za fizične osebe, sta tudi poslovnim subjektom omogočena odlog in obročno plačilo davka iz razloga naravne nesreče. Pravne osebe lahko odložijo in obročno plačajo davke ter prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda, če je davčni zavezanec trajneje nelikviden ali je izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati. Davčni zavezanec je trajneje nelikviden, če ni sposoben pravočasno izpolnjevati zapadlih obveznosti, vendar še ne izpolnjuje pogojev za začetek enega od insolventnih postopkov. Obstajajo pa tudi posebni primeri odloga oziroma obročnega plačevanja davka, s katerimi so davčnim zavezancem dane na voljo še dodatne možnosti poravnave davčne obveznosti, ki pomenijo izjemo od pogojev za odlog oziroma obročno plačilo, predvsem pa pomenijo poenostavitev postopkov tako za davčne zavezance in tudi za davčni organ. Po tej določbi zavezancu ni treba izpolnjevati nobenih posebnih kriterijev, zadošča zgolj vloga, v kateri izjavi, da davka ni zmožen plačati v enkratnem znesku in da ne more zagotoviti zavarovanja. Davek se lahko odpiše tudi v drugih primerih. Tako se davek odpiše ob smrti fizične osebe, če ga ni mogoče izterjati iz zapuščine. Poleg tega se davek odpiše tudi pri pravni osebi, kadar ga ni mogoče izterjati od naslednika ali iz instrumenta zavarovanja. Kadar zastara pravica do izterjave oziroma vračila določenega davka, se ta prav tako odpiše.
Ključne besede: Odpis, delni opis, odlog, obročno plačevanje, hujša gospodarska škoda.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2018; Ogledov: 1090; Prenosov: 105
Celotno besedilo (718,74 KB)

Opis: V magistrski nalogi je obravnavan institut odpisa neporavnanih davčnih obveznosti, kot ukrep socialne politike, pri čemer je izpostavljeno vprašanje smiselnosti ureditve instituta odpisa davčnega dolga v ločenih pravnih virih. Tradicionalno je institut odpisa neporavnanih davčnih obveznosti urejen v Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2), zakonodajalec pa je v preteklosti odpis davka uredil tudi v specialnih predpisih, kot vzporedno obliko instituta odpisa iz davčnega postopka. Odpis davka je lahko posledica objektivnih okoliščin, ob nastopu katerih ZDavP-2 predpisuje odpis davka, kot posledico prenehanja davčne obveznosti (npr. odpis zaradi neizterljivosti kot posledica smrti zavezanca ali prenehanja pravne osebe, zastaranja pravice do izterjave, odpis zaradi pravnomočnega zaključka insolventnega postopka ali pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti, itd.). V navedenih primerih se odpis davka izvede po uradni dolžnosti, brez meritorne odločitve davčnega organa, za izvedbo odpisa pa zadostuje obstoj okoliščin, na katere ZDavP-2 navezuje prenehanje davčne obveznosti. Druga oblika odpisa neporavnanih davčnih obveznosti je odpis zaradi ogroženosti preživljanja. Gre za postopek, ki se opravi na zahtevo stranke, ki zaradi subjektivnih okoliščin (socialnega položaja, zdravstvenega stanja, elementarne nesreče, itd.) ni sposobna izpolniti svoje davčne obveznosti in poravnati odmerjenega oz. obračunanega davka. Odpis neporavnanih davčnih obveznosti zaradi ogroženosti preživljanja je odraz načela socialne države, ki se uresničuje skozi zavestno odpoved javnofinančnega prihodka države, v zameno za zmanjšanje socialne ogroženosti materialno depriviligiranih davčnih zavezancev, ki bi jim plačilo davka ogrozilo lastno preživljanje oz. preživljanje njihovih družinskih članov. Odpisa davka zaradi ogroženosti preživljanja za posamezne vrste davčnih obveznosti, kljub izpolnjevanju zakonskih pogojev za odpis davka, davčni organ ne more odobriti. V posameznih primerih je odpis davka urejen v specialnih predpisih, katerih namen je enkraten gospodarski ali socialni ukrep. Zadnji takšen primer je Zakon o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov (ZPIUOD), ki je poleg odpusta civilnopravnih obveznosti predvidel tudi postopek odpusta neporavnanih davčnih obveznosti. Temeljni cilj predmetnega zakona naj bi bila takojšnja razbremenitev socialno najšibkejših v smislu odpusta neporavnanih civilnopravnih obveznosti (iz naslova rednih gospodinjskih stroškov, dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in bančnih stroškov) ter odpisa javnopravnih terjatev iz naslova davčnih obveznosti. Ob natančnem pregledu t.i. skrajšanega postopka odpisa neporavnanih davčnih obveznosti zaradi ogroženosti preživljanja, ki ga je uvedel ZPIUOD je mogoče zaznati vrsto restrikcij in omejitev, ki odpis urejajo strožje kot obstoječa ureditev v okviru ZDavP-2 in so posledično privedle do neučinkovitosti izvedenega ukrepa v praksi. Odpis neporavnanih davčnih obveznosti (redna oblika odpisa kot tudi t.i. odpis po skrajšanem postopku) je v nalogi obdelan s pravno teoretičnega vidika, z vidika sodne prakse, primerjalno pa je prikazana ureditev instituta odpisa davčnega dolga v Republiki Hrvaški.
Ključne besede: odpis davka, delni odpis davka, odlog plačila davka, obročno plačilo davka, enkratni odpis ogroženost preživljanja, socialna ogroženost, davčni zavezanec, davek, davčni postopek, obrazec vloge, neizterljivost davka.
Objavljeno v DKUM: 14.03.2017; Ogledov: 2259; Prenosov: 168
Celotno besedilo (2,47 MB)

Opis: Pričujoča diplomska naloga je namenjena raziskovanju področja, ki davčnim zavezancem omogoča, da lahko v socialni stiski davčni organ zaprosijo za posebno pomoč v obliki odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačila davka. Ker gre sicer za zelo široko področje, je tema tega diplomskega dela osredotočena na zgolj fizične osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost. Pri vsakem institutu so opisane njegove značilnosti, merila, ki jih morajo zavezanci izpolnjevati, izjeme, ki jih določa zakonodaja, dodana je vloga, ki jo zavezanec naslovi na davčni organ, opisani so posebni primeri institutov, razvoj zakonodaje na tem področju skozi čas, v diplomski nalogi pa je obravnavana tudi sodna praksa, ki se je tekom let razvila na področju odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačila davka fizičnih oseb. S prijazno pomočjo Davčne uprave republike Slovenije je bila lahko k temu diplomskemu delu dodana tudi statistika obravnavanega področja za zadnjih nekaj let.
Ključne besede: davki, odpis, delni odpis, odlog, obročno plačilo davka
Objavljeno v DKUM: 08.05.2014; Ogledov: 1900; Prenosov: 200
Celotno besedilo (9,53 MB)

Opis: Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb in jo v Sloveniji ureja Zakon o dohodnini. Gre za dajatev, ki pomeni pomembno postavko v prihodkih državnega proračuna, kakor tudi za občutljivo področje pri davčnih zavezancih, ki so podvrženi plačevanju dohodnine od svojih dohodkov in premoženja. Zato kakršen koli poseg v obstoječ davčni sistem in morebitne spremembe terjajo temeljito preučitev posledic, tako na ravni države, kot v sferi davčnih zavezancev. Navedeni zakon je bil v preteklosti deležen že številnih sprememb in dopolnitev, katerih vzrok so bili različni razlogi, namen teh sprememb pa je bilo iskanje ustrezne davčne lestvice in davčnih olajšav, ki bi zagotavljale pravičen davčni sistem in upoštevale socialni položaj davčnih zavezancev. V letu 2005 uveljavljen Zakon o dohodnini (Zdoh-1), je uvedel bistveno novost na področju dohodninske obravnave zavezancev, saj je uvedel načelo obdavčitve po svetovnem dohodku ter s tem med davčne zavezance uvrstil tudi tiste rezidente, ki imajo svoj vir dohodka v tujini. Ker so ti dohodki podvrženi pravilom mednarodnega obdavčevanja, kar je urejeno z mednarodnimi pogodbami med posameznimi državami, ki določajo metode za odpravo dvojnega obdavčevanja, je navedena sprememba ZDoh-1 v letu 2005 najbolj prizadela rezidente z virom dohodka v sosednji Avstriji. V svojem diplomskem delu sem se v prvem delu lotila pregleda dohodnine v Republiki Sloveniji, pri čemer sem poseben poudarek namenila spremembam dohodninske zakonodaje v letu 2005 in v 2007, ki so pomembno vplivale na zavezance – rezidente, ki so zaposleni v tujini. Preučila sem splošne značilnosti dohodninske ureditve v sosednjih državah ter se v drugem delu lotila posebnosti obdavčevanja dohodkov z virom v tujini. Posebno pozornost sem namenila uvedbi posebne osebne olajšave za čezmejne delovne migrante, kot jo je uzakonila sprememba Zakona o dohodnini, uveljavljena v februarju 2010 ter posebni ureditvi za rezidente z virom dohodka v Avstriji, kot jo je uvedel v svojih spremembah Zakon o davčnem postopku v decembru 2009. Pri tem sem se dotaknila tudi težav, ki so se zaradi nedorečenosti pojavljale v praksi, pri davčnih zavezancih – čezmejnih delovnih migrantih. Ker živim v obmejnem območju, se vsakodnevno srečujem s sorodniki, sosedi, prijatelji in znanci, ki so zaposleni v sosednji Republiki Avstriji, in njihova številna vprašanja v zvezi z obdavčitvijo njihovih dohodkov po letu 2005 ter velika nedorečenost in neusklajenost, na katero sem naletela ob iskanju odgovorov na vprašanja pri pristojnih organih ministrstva za finance oz. davčne uprave v letu 2006 in kasneje, so me vzpodbudila, da sem se aktivneje vključila v dogajanja v zvezi s spremembo davčne zakonodaje v delih, ki se nanašajo na obdavčevanje zavezancev z virom dohodka v tujini. Vsled navedenemu sem si za naslov diplomske naloge izbrala to tematiko.
Ključne besede: dohodnina, zavezanci, rezidenti, čezmejni delovni migranti, konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja, posebna osebna olajšava, posebna odmera dohodnine, odpis
Objavljeno v DKUM: 13.07.2011; Ogledov: 4770; Prenosov: 370
Celotno besedilo (918,17 KB)