| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 61
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Študija koagulacijsko-flokulacijskih postopkov za čiščenje odpadne vode po barvanju netkanih materialov
Nadja Kamenik, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen naloge je bil, vzporedno z dvema različnima vrstama kemikalij, izvesti postopek fizikalno-kemijskega čiščenja vzorca tehnološke odpadne vode podjetja KK najprej laboratorijsko in nato, glede na rezultate, še na obstoječi čistilni napravi. Učinkovitost čiščenja s kombinacijo anorganskega koagulanta Al2(SO4)3 in polielektrolita Magnafloc E24 smo primerjali s kombinacijo polihidroksialuminijevega klorida (PAC) in flokulanta Nalco 77171. Rezultati čiščenja so pokazali, da je potrebno dodati nižje količine PAC glede na Al2(SO4)3. Povprečna poraba Al2(SO4)3 na šaržo je znašala ca. 135 L, poraba PAC pa 45 L, medtem ko je poraba polielektrolita Magnafloc E 24 znašala ca. 37 L na šaržo, poraba Nalca 77171 pa 7 L, kar je za 80 % manj. Zmanjšale so se vsebnosti sulfata in cinka. Ekonomski izračun je pokazal, da je cena predlaganega fizikalno-kemijskega čiščenja štirikrat dražja od obstoječega čiščenja zaradi uporabe bistveno dražjih kemikalij.
Ključne besede: koagulacija, flokulacija, tehnološka odpadna voda
Objavljeno: 12.05.2009; Ogledov: 3086; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

5.
IZBOLJŠANJE IZLOČANJA ONESNAŽIL IZ INDUSTRIJSKE ODPADNE VODE PO POVRŠINSKI OBDELAVI KOVIN
Špela Primožič, 2009, diplomsko delo

Opis: Procesi površinske obdelave kovin povzročajo nastajanje odpadnih industrijskih voda, ki se pred izpustom v vodotok čistijo v fizikalno–kemijski čistilni napravi. Namen naloge je bil s pomočjo deemulgatorjev razbiti in ločiti emulgirana olja v odpadni vodi, nato pa poiskati učinkovito kombinacijo koagulanta in polielektrolita, ki bi lahko zamenjala železov klorid (Feriklar) in polielektrolit (Praestol 2500), ki ju sedaj uporabljajo pri čiščenju industrijske odpadne vode. Z Jar testi smo simulirali delovanje čistilne naprave oz. postopke koagulacije in flokulacije. Učinkovitost koagulantov smo določili z analiznimi postopki, ki zajemajo koncentracijo niklja in celotnega fosforja, kemijsko potrebo po kisiku, količino mulja ter koncentracijo mineralnih olj v prečiščeni vodi. Raziskave so pokazale, da med vsemi preizkušenimi koagulanti ni bilo bolj učinkovitega od obstoječega Feriklara, saj smo z laboratorijskimi testi dokazali, da s pravilnim doziranjem Feriklara znižamo koncentracijo vseh navedenih parametrov, tudi količino mineralnih olj. Med flokulanti sta bila P3-8723 in Optimer 9901 bolj učinkovita kot Praestol 2500. S kombinacijami koagulantov in deemulgatorjev sicer nismo dosegli izboljšanja kvalitete odpadne vode, ker so preizkušeni deemulgatorji motili proces koagulacije in flokulacije. Določili pa smo natančnejše doziranje Feriklara in nova učinkovitejša polielektrolita, kar je bila osnova za prenos laboratorijsko določenih parametrov v delovanje fizikalno-kemijske čistilne naprave.
Ključne besede: industrijska odpadna voda, flokulacija, koagulacija, deemulgiranje, Jar test
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2871; Prenosov: 491
.pdf Celotno besedilo (6,01 MB)

6.
PROBLEMATIKA ČIŠČENJA ODPADNIH VOD V ODROČNIH NASELJIH
Sanja Vavče, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo želeli predstaviti zakonodajo iz področja čiščenja odpadnih voda in s tem v zvezi ceno odpadne vode, ki jo zaračunavajo javna podjetja porabnikom vode in uporabnikom javne kanalizacije. Omejili smo se na Koroško, kjer smo predstavili razmere v krajih Radlje ob Dravi, kjer nimajo čistilne naprave, in Dravograd, kjer jo imajo v poizkusni dobi. Primerjava izračuna cene odpadne vode je pokazala, da je cena trenutno v obeh krajih približno enaka; ko pa bo v Dravogradu pričela stalno obratovati čistilna naprava, se bo tam cena odpadne vode povečala za predvidoma več kot trikrat. V nadaljevanju naloge smo predlagali vgraditev male biološke čistilne naprave do 2000 PE kot možno rešitev za tista gospodinjstva, kjer ni mogoč priključek na javno kanalizacijsko omrežje. Podatki za Slovenijo iz leta 2008 namreč kažejo, da na čistilnih napravah očistijo približno dobro polovico odpadne vode iz gospodinjstev. Iz male biološke čistilne naprave smo odvzeli vzorce odpadne vode na vtoku in iztoku. Vzorce smo analizirali glede na pomembne parametre, kot so KPK, BPK5, vsebnost NH4+ in PO4- ionov v vzorcu. Ugotovili smo, da je učinkovitost naprave glede odstranjevanja organskih delcev v malih bioloških čistilnih napravah nad 90 %. Rezultati analiz odpadne vode so pokazali, da je lahko učinkovitost čiščenja veliko nižja, če naprave ne vzdržujemo primerno.
Ključne besede: mala biološka čistilna naprava, odpadna voda, biološko čiščenje
Objavljeno: 20.07.2010; Ogledov: 3032; Prenosov: 567
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

7.
PRIMERJALNA ŠTUDIJA RAZLIČNIH TEHNOLOGIJ ČIŠČENJA ODPADNIH VODA ZA ČISTILNO NAPRAVO DOLENJSKE TOPLICE
Mitja Hrvatin, 2009, diplomsko delo

Opis: Zaradi premajhne kapacitete obstoječe ČN Dolenjske Toplice je potrebna njena povečava iz 2000PE na 4000PE. Pri povečavi je potrebno ČN posodobiti, in jo opremiti z avtomatsko regulacijo in kontrolo delovanja. Diplomska naloga v prvem delu opisuje trenutno stanje in obstoječo tehnologijo. Drugi del naloge zajema tehnološko in ekonomsko primerjavo treh različnih tehnologij obdelave odpadne vode z tehnološko in ekonomsko primerjalno analizo s katero sem izbiral najprimernejšo tehnologijo za čiščenje odpadnih voda v občini Dolenjske Toplice. Ena od tehnologij (SIMPLEX) je obdelana do te mere, da je lahko osnova za izdelavo projektne dokumentacije čistilne naprave. S primerjalna študijo sem na podlagi ekonomskih učinkov in zahtev po učinkovitosti čiščenja ugotovil, da je čistilno napravo najprimerneje povečati za 2000PE, saj je to z ekonomskega vidika najugodnejša varianta, pri tem pa je zagotavljeno tudi izpolnjevanje vseh zakonsko predpisanih parametrov o čiščenju odpadnih voda.
Ključne besede: Dolenjske Toplice, komunalna čistilna naprava, odpadna voda, tehnologija čiščenja, Simplex, Bio tip, membranska tehnologija, učinek čiščenja
Objavljeno: 03.12.2009; Ogledov: 2666; Prenosov: 491
.pdf Celotno besedilo (3,46 MB)

8.
UPORABA EKSPERIMENTALNEGA NAČRTA PRI RAZBARVANJU ODPADNIH TEKSTILNIH VOD Z NAPREDNIM OKSIDACIJSKIM H2O2/UV POSTOPKOM
Nina Gornik, 2010, diplomsko delo

Opis: Voda kot ključni sestavni del okolja predstavlja življenjski prostor velikemu številu živali in rastlin. Prav tako je tudi sestavni del vsakega živega bitja, kateremu omogoča normalno delovanje. V odpadni vodi so prisotne snovi, ki lahko ogrožajo naravno ravnotežje, zato jih je potrebno iz nje odstraniti. Eden večjih onesnaževalcev vode je tekstilna industrija, saj so tekstilne odpadne vode trenutno najkompleksnejše med vsemi odpadnimi vodami, saj poleg barvil vsebujejo še različne dodatke, ki so potrebni za izvedbo določenega procesa. Da barvila ne ostanejo predolgo v okolju, jih je potrebno primerno obdelati. Za razbarvanje tekstilnih odpadnih vod se vedno pogosteje uporabljajo napredni oksidacijski postopki AOP (Advanced Oxidation Processes), ki temeljijo na radikalski oksidaciji onesnaževala, s težnjo k popolni mineralizaciji do okolju neškodljivih produktov ali do takšnih intermediatov, ki bi jih bilo nadalje možno obdelati v bioloških procesih. Vodikov peroksid (H2O2) je najpogosteje uporabljeno oksidacijsko sredstvo. Zaradi njegove stabilnosti ga je potrebno v čisti obliki ustrezno aktivirati. Glede na vrsto uporabljenega aktivatorja, poznamo več različnih oksidacijskih postopkov razbarvanja, med njimi je tudi aktivacija s pomočjo ultravijoličnih (UV) žarkov. Po izdelavi eksperimentalnega načrta in obdelavi odpadne tekstilne vode, onesnažene z reaktivnim barvilom C. I. Reactive Blue 268, po zgoraj omenjenem postopku, smo določili najbolj optimalno koncentracijo vodikovega peroksida (H2O2), optimalen pH medija in optimalen čas trajanja izpostavljenosti UV svetlobi.
Ključne besede: odpadna tekstilna voda, napredni oksidacijski procesi, razbarvanje, reaktivna barvila, vodikov peroksid
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 2123; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

9.
NAPRAVA ZA ČIŠČENJE ODPADNIH VOD IZ OBRATA BARVE ZA LASE
Sveto Bulatović, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predmet raziskave oziroma analize čistilna naprava za obdelavo odpadnih vod podjetja Henkel Slovenija. V diplomskem delu so zajeti in predstavljeni nekateri osnovni principi teorije in prakse čiščenja odpadnih vod. Predstavljene so vse dejavnosti, ki morajo biti upoštevane pri projektiranju industrijske čistilne naprave. Posebna pozornost je namenjena kemijskim in fizikalnim lastnostim vod. Zaradi obsežnosti teme so v diplomskem delu opisani le nekateri najpomembnejši načini čiščenja odpadnih vod. V čistilni napravi se obdeluje odpadna voda, ki nastaja ob pranju mešalnikov, v katerih se proizvaja barva za lase. Količina šarže je 4 m3. Odpadna voda je alkalna s pH 10 in vsebuje vrsto različnih organskih zdravju nenevarnih snovi. KPK vode je približno 15.000 mgO2/l. Voda vsebuje tudi 230 mg tenzidov/l in do 5.000 mg/l snovi, ki se ekstrahirajo v organskem topilu. Voda je obarvana. Obarvanost je odvisna od trenutne proizvodnje. S testom biorazgradljivosti je ugotovljeno, da je 96 % snovi biološko razgradljivih.
Ključne besede: odpadna voda, fizikalne in kemijske lastnosti vode, učinkovitost naprave, avtomatizacija naprave
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 2039; Prenosov: 393
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

10.
RACIONALNA RABA ENERGIJE NA ČISTILNI NAPRAVI V PODJETJU PALOMA d.d.
Zvezdana Cegner, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen naloge je bil dolociti racionalno rabo vseh energentov na cistilni napravi Paloma d.d. Ob nakupu bolj kvalitetnih surovinah imamo manj odpada (rejektov) na finih grabljah. Varcevalni ukrepi s svežo tehnološko vodo v proizvodnji papirja (zapiranje krogotokov voda in krogotokov vlaken) pozitivno vplivajo tudi na varcevanje z energenti na celotni cistilni napravi. Z zmanjšanimi dotoki tehnološke odpadne vode se je obcutno znižala poraba kemikalij, ker v vodi ni prisotnih veliko papirnih vlaken se je zmanjšala kolicina flotata in s tem posledicno tudi odvozi dehidriranega tehnološkega mulja. Zaradi manjših obremenitev biološkega dela cistilne naprave imamo tudi manj odvoza biološkega mulja. V okviru projekta racionalne rabe elektricne energije, se je pokazala možnost za zamenjavo dveh puhal z enim zmogljivejšim puhalom. Meritve so pokazale, da je ekonomsko upravicena menjava puhala, saj bi se stroški nabave povrnili v 20,4 mesecih.
Ključne besede: racionalna raba energije, procesne naprave, tehnološka odpadna voda, flokulacija, koagulacija, biomasa, puhalo.
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 1891; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (8,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici