| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 32 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
31.
RAZLIKE V RAZUMEVANJU ODNOSOV Z MEDIJI MED NOVINARJI IN PREDSTAVNIKI GOSPODARSTVA
Petra Vovk Škerl, 2014, magistrsko delo

Opis: Vsaka organizacija je del širšega okolja in kot takšna se ne more izogniti komunikaciji z različnimi javnostmi. Med pomembne javnosti sodijo mediji oz. medijske hiše, ki imajo v okolju dvojno vlogo: širši javnosti v obliki novinarskih prispevkov posredujejo informacije o podjetjih, poleg tega s podjetji na različne načine poslovno sodelujejo, saj so tudi medijske hiše podjetja. Mediji so pomembni (so)ustvarjalci javnega mnenja, zato si podjetja prizadevajo, da bi bila prisotna v medijih in bi jim bili novinarski prispevki naklonjeni. Količina, obseg in naklonjenost medijskih objav podjetju niso odvisni izključno od medijev in njihovih novinarjev, pač pa tudi od podjetja in njegove kakovosti upravljanja odnosov z mediji. Za učinkovito upravljanje odnosov z mediji je bistvenega pomena razumevanje odnosa med podjetjem in novinarji, kar smo raziskovali tudi v našem delu. Da smo področje podrobneje spoznali, smo pregledali aktualno literaturo z relevantnih področij ter na njeni osnovi umestili odnose z mediji v širši teoretični okvir integriranega trženjskega komuniciranja, predstavili smo delovanje in značilnosti medijev oz. medijskih hiš s poudarkom stanja na tem področju v Sloveniji ter povzeli ključna določila zakonov in etičnih kodeksov z relevantnih področij, to je medijev, novinarstva in oglaševanja. V empiričnem delu smo najprej opravili globinski intervju z novinarjem, nato pa še kvantitativno raziskavo, za katero smo s pomočjo spletne ankete pridobili odgovore 65 novinarjev in 106 predstavnikov podjetij. Ključno raziskovalno vprašanje je bilo, ali področje odnosov z mediji razumejo predstavniki podjetij drugače kot novinarji. Ugotovili smo, da predstavniki podjetij pripisujejo medsebojnemu sodelovanju z novinarji precej večji pomen kot novinarji. Novinarji celo to sodelovanje ocenjujejo na intervalu med nevtralnim in nepomembnim, medtem ko ga predstavniki podjetij ocenjujejo na intervalu med nevtralnim in pomembnim. Tako novinarji kot tudi predstavniki za odnose z mediji se ne strinjajo, da bi bil t. i. PR slovenskih podjetij na zelo visoki ravni, pri čemer je nestrinjanje med novinarji še nekoliko močnejše kot med predstavniki podjetij. Ugotovili smo tudi, da med podjetji, ki bolje razumejo delovanje medijev, in podjetji, ki slabše razumejo delovanje medijev, obstajajo razlike pri presoji uporabnosti informacij za medije, saj podjetja, ki bolje razumejo delovanje medijev, večinoma tudi bolje presojajo uporabnost informacij za medije kot podjetja, ki slabše razumejo delovanje medijev. Za dolgoročno dobre odnose med dvema skupinama je vedno najprej potrebno vzajemno razumevanje, ki pa v osnovi vedno izhaja iz poznavanja nasprotnega področja, zato predlagamo, da bi imelo vsako podjetje osebo, ki bi skrbela za odnose z mediji. Medijem bi samoiniciativno sporočala pomembne novosti o dogajanju v njihovem podjetju, hkrati pa bi se zavedala, da novinarje priganja rok oddaje in bi jim zato pravočasno zagotavljala potrebne informacije in sogovornike.
Ključne besede: Odnosi z mediji, PR, integrirano tržno komuniciranje, raziskava odnosov z mediji, odnos med novinarji in predstavniki za odnose z mediji, mediji v Sloveniji.
Objavljeno: 27.02.2015; Ogledov: 630; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

32.
VLOGA ODNOSOV Z JAVNOSTMI V MEDIJSKIH IN PRODUKCIJSKIH KAMPANJAH (PRIMER ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE V MARIBORU)
Dejan Spital, 2016, diplomsko delo

Opis: Področje odnosov z javnostmi je tako obširno, da ga številni strokovnjaki in analitiki ne morejo opredeliti v eni sami knjigi. Na splošno je to področje težko opredeliti, saj s svojimi aktivnostmi zajema mnogo komunikacijskih prvin ter orodij, ki jih organizacije ter podjetja dan danes uporabljajo v namene komuniciranja s svojimi ključnimi javnostmi. V diplomskem delu bomo raziskali osnovno področje delovanja odnosov z javnostmi, katere aktivnosti ga sestavljajo, kako se odnosi z javnostmi opredeljujejo proti ostalim oblikam strategij komuniciranja. Dotaknili se bomo tudi komunikacijskih kampanj, znotraj katerih bomo predstavili medijsko kampanjo in klasične ter sodobne komunikacijske kanale. Na primeru Študentske organizacije Univerze v Mariboru bomo raziskali vlogo odnosov z javnostmi v komunikaciji in naredili analizo uspešnosti njihove komunikacijske kampanje.
Ključne besede: Odnosi z javnostmi, komunikacija, komunikacijska kampanja, množični mediji, Študentska organizacija Univerze v Mariboru
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 530; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici