| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 41
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv (ne)uporabe gensko spremenjenih organizmov na pravico do zdravstvenega varstva – primerjalnopravni vidik
Katja Meško Kuralt, 2021, doktorska disertacija

Opis: Pravne posledice minimalnih standardov kakovosti v zvezi z zagotavljanjem ustreznega zdravstvenega varstva so tiste posledice, ki nastajajo, in tiste, ki nastajajo, a se v znanosti ne morejo izraziti z gotovostjo, temveč s stopnjo verjetnosti (npr. na področju GSO tako ni mogoče trditi obstoja nekaterih pravnih posledic, saj zaradi kratkotrajne uporabe GSO na trgu, le-te še niso dokazane s stopnjo gotovosti, kljub temu pa so pomembna informacija za ohranjanje zdravja ljudi in okolja). Pravne posledice sem razvrstila glede na njihov vpliv na zdravje ljudi in varstvo okolja, in sicer na pozitivne in negativne pravne posledice ter tudi glede na učinek uporabe GSO (tj. neposredne in posredne pravne posledice). Z namenom opredeliti minimalne standarde kakovosti zdravstvenega varstva v luči uporabe GSO sem v doktorski disertaciji analizirala pravna pravila, ki se med primerjalnopravnimi področji držav članic razlikujejo, predvsem z vidika implementacija pomembnih uredb in direktiv, ki se (ne)posredno nanašajo na področje uporabe GSO. Prav tako sem analizirala tudi pomembne sodbe SEU, ki so povezana z GSO, in sicer z vidika sankcij zoper nepravilnosti oziroma morebitne posledice, ki sledijo po zaključenih sodnih procesih.
Ključne besede: pravica do zdravstvenega varstva, vpliv na zdravje ljudi in okolja, ocena tveganja, pravne posledice uporabe GSO, previdnostno načelo
Objavljeno: 11.10.2021; Ogledov: 114; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (3,72 MB)

2.
Ocene tveganja in ocene ogroženosti v primerih nasilnih kaznivih dejanj
Maja Žnidaršič, 2018, magistrsko delo

Opis: Ocene tveganja so postale nepogrešljiv pripomoček pri obravnavi kriznih situacij in so se iz managementa prenesla na upravljanje tveganj znotraj kriminalitete. Z raziskovanjem dejavnikov tveganja so strokovnjaki izdelali orodja, ki predvidevajo storitev kaznivega dejanja. Dejavniki tveganja so tisti znaki, ki imajo močen vpliv na izid, izvršitev nasilnega kaznivega dejanja. Ocena tveganja in ocena ogroženosti sta orodja s pomočjo katerih skušamo preprečiti kaznivo dejanje ali ponovno viktimizacijo žrtve. V magistrskem delu smo opredelili področje ter raziskali ali se ocene tveganja uporabljajo tako za storilce kot tudi žrtve kaznivih dejanj, ali zmanjšajo možnost pristranskega ocenjevanja strokovnjakov ter ali so se ocene tveganja v tujini izkazale kot učinkovite v primerih nasilnih kaznivih dejanj. Podrobneje smo naredili pregled učinkovitosti ocen ter njihove omejitve. Izpostavili smo orodja, ki so najpogosteje v uporabi v tujini. S pomočjo pregleda literature ter večjega števila meta-analiz smo ugotovili, da se ocene tveganja uporabljajo za storilce, ocene ogroženosti pa za žrtve kaznivih dejanj. Zaradi pomanjkanja raziskav nismo mogli potrditi niti povsem ovreči tezo ali ocene zmanjšajo možnost pristranskega ocenjevanja strokovnjakov, vendar pa so se ocene izkazale za učinkovite, z omejitvijo, da večina raziskav učinkovitost oziroma napovedno veljavnost orodij primerja z naključno verjetnostjo, ne primerjajo pa učinkovitost z dejanskim izidom, ali se je kaznivo dejanje dejansko zgodilo ali ne.
Ključne besede: magistrska dela, ocena tveganja, ocena ogroženosti, dejavniki tveganja, nasilna kazniva dejanja, učinkovitost
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 688; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

3.
IZRAČUN OCENE TVEGANJA, IZDELAVA VARNOSTNEGA KONCEPTA IN VALIDACIJA TVEGANJA ZA POLIRNI STROJ
Blaž Leskovar, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen standard »EN ISO 12100 – Varnost strojev – Splošna načela načrtovanja – Ocena tveganja in zmanjšanje tveganja«. Opisani sta izdelava ocene tveganja in varnostnega koncepta ter validacija tveganja na primeru polirnega stroja. Vsi dokumenti so bili izdelani s pomočjo standardov »EN ISO 12100 – Varnost strojev – Splošna načela načrtovanja – Ocena tveganja in zmanjšanje tveganja« in »EN ISO 13849 – 1 – Varnost strojev – Z varnostjo povezani deli krmilnih sistemov – 1. del: Splošna načela za načrtovanje«.
Ključne besede: Ocena tveganja, varnostni koncept, validacija tveganja, EN ISO 12100, EN ISO 13849 – 1, funkcionalna varnost, zmanjševanje tveganja
Objavljeno: 06.02.2019; Ogledov: 1310; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Nadgradnja testne postaje z varnostnim krmilnikom SICK
Jure Vdovč, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega nadgradnjo Testne postaje z varnostnim krmilnikom Flexi Soft proizvajalca SICK. V okviru zamenjave je predstavljen postopek načrtovanja varnosti strojev v skladu z Direktivo 2006/42/ES ter pripadajočimi standardi. Izvedena ja ocena tveganja ter načrtovanje varnosti z elektronskimi varnostnimi napravami.
Ključne besede: varnostni krmilnik, Direktiva 2006/42/ES, ocena tveganja, elektronske varnostne naprave.
Objavljeno: 11.12.2018; Ogledov: 814; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

5.
Varnostni vidik načrta zaščite in reševanja v podjetju "A" z oceno tveganja
Anja Pivec, 2018, diplomsko delo

Opis: Okolje v katerem živimo in delujejo podjetja postaja vse bolj kompleksno in posledično onesnaženo ter nevarno. Zato tudi ne preseneča, da različne interesne skupine, kot so država, lokalne skupnosti in družbena iniciativa, od podjetij zahtevajo družbeno odgovorno ravnanje. Za industrijska podjetja, ki jih uvrščamo pod obrate večjega tveganja, pri nesrečah z nevarnimi kemikalijami v okolju država določa zakonsko podlago primernega preprečevanja in reševanja možnih kriznih situacij. Zaradi navedenega imajo industrijska podjetja praviloma vzpostavljeno oceno tveganja, v kateri imajo opredeljene možne dejavnike tveganja, ki jih lahko privedejo do krizne situacije. S pomočjo ocene tveganja proučijo kakšni krizni dogodki se lahko pripetijo, kolikšna je verjetnost, da bi prišlo do nesreče ter kakšno škodo lahko povzročijo. Na podlagi ocene dejavnikov tveganja podjetja oblikujejo ustrezen načrt zaščite in reševanja. V tem načrtu določijo postopke in metode za preprečitev morebitnih nesreč oziroma zmanjšanje nastalih posledic in zagotovitev osnovnih pogojev za življenje. Da lahko podjetje “A” vzpostavi uspešno zaščito potrebuje kvalificirano podjetje, ki se spozna na reševanje kriznih situacij. Pri tem mora podjetje “B” zagotoviti uspešna redna in kvalitetna usposabljanja. Ugotovili smo, da je potrebno vložiti veliko časa v zaščito in raziskovanje nevarnih komponent, katera uporabljajo v podjetju, saj predstavljajo resno grožnjo okolju ter nevarnost za ljudi in objekte.
Ključne besede: diplomske naloge, načrt zaščite in reševanja, ocena tveganja, industrijsko podjetje, poklicni gasilci, civilna zaščita
Objavljeno: 25.10.2018; Ogledov: 531; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

6.
Hitra presoja in razvrščanje večjih nesreč z nevarnimi snovmi
Manca Podričnik, 2018, diplomsko delo

Opis: S hitrim razvojem in širjenjem industrije se večajo industrijska območja, na katerih so prisotne nevarne snovi. Kljub sodobnejšim varnostnim ukrepom in napravam so nesreče z nevarnimi snovmi še vedno prisotne. Za širšo družbeno skupnost so pomembne nesreče, ki lahko povzročijo večje posledice ljudem in premoženju, zato državne ocene tveganja vsebujejo scenarije, ki predstavljajo večje tveganje za nastanek nesreče. V diplomskem delu smo podrobneje raziskali metodo RRA (hitra ocena tveganja, ang. Rapid Risk Assesment), s katero lahko hitro in enostavno razvrstimo scenarije po prioriteti in s tem dobimo seznam scenarijev, ki jih je potrebno podrobneje analizirati. Metodo smo uporabili na treh scenarijih iz slovenske državne ocene tveganja (eksplozija, požar, izpust nevarne snovi) in na dveh primerih industrijskih obratov, ki imata večje tveganje za nesrečo. Rezultati kažejo, da lahko z metodo RRA približno ocenimo verjetnost in posledice nesreče. Rezultati, pridobljeni s to metodo, se dokaj ujemajo z državno oceno tveganja. Ocenili smo, da so bili v državni oceni tveganja izbrani relevantni scenariji za podrobno analizo.
Ključne besede: večje nesreče, nevarne snovi, hitra presoja, državna ocena, ocena tveganja
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 573; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

7.
Varnostni koncept stroja za izdelavo ušesa listnatih vzmeti
Luka Krajnc, 2018, diplomsko delo

Opis: V okviru praktičnega usposabljanju smo na oddelku za konstrukcijo in razvoj podjetja Oprema Ravne, d. o. o., dobili nalogo izdelati varnostni koncept rabljenega stroja za izdelavo ušesa listnatih vzmeti. Po ogledu stanja stroja smo izdelali idejne zasnove in zahtevnik ter glede na začetno stanje napravili oceno tveganja, kar smo v nadaljnjem postopku konstruiranja celice z ustreznimi varnostnimi ukrepi tudi upoštevali. Z izbranimi dodanimi varnostnimi elementi smo oceno tveganja za tem ponovno ocenili. Ko so bili vsi sestavni deli izdelani in dobavljeni, smo celico ustrezno zmontirali okoli obnovljenega stroja ter z različnimi testi preverili vsa delovanja. Napravljena pa je bila tudi vsa potrebna dokumentacija, od načrtnih risb do vseh ustreznih navodil.
Ključne besede: varnost, ocena tveganja, varnostni elementi, konstruiranje
Objavljeno: 05.09.2018; Ogledov: 712; Prenosov: 89 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (8,75 MB)

8.
Primerjalna analiza bančnega sistema in poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem prostoru
Larisa Ferletič, 2018, magistrsko delo

Opis: Banke imajo danes vodilno vlogo pri zagotavljanju finančnega posredništva in finančne stabilnosti na geografskem območju, ki ga pokrivajo. Skupnost bank pri tem oblikuje bančni sistem, ki predstavlja bančno organizacijo v gospodarskem sistemu države. Izhodiščna vloga bank je jasna – hranjenje prihrankov in njihovo posojanje. S servisiranjem strank te pokrivajo stroške poslovanja ter zagotavljajo dobičke. Zaradi vse močnejše konkurence, regulatornih ukrepov in lažjega prehajanja komitentov med bančnimi subjekti pa je pokrivanje stroškov ter zagotavljanje donosnosti vse težje. Evropski bančni sistemi so v preteklosti doživljali številne spremembe, ki so obsegale sanacijo in privatizacijo, prelomnico v delovanju pa je predstavljala finančna in gospodarska kriza pred slabim desetletjem. Ta je povzročila kolaps finančnega sistema ter ohromila številna evropska gospodarstva. Nepravilnosti, pomanjkanje transparentnosti, nezadostni poslovni modeli in regulacija ter pomanjkljivo upravljanje s tveganji so tekom krize imeli velik negativni vpliv na poslovanje bank doma in na ravni Evropske unije. Upad gospodarske aktivnosti in porast neplačevanja s strani dolžnikov sta v bankah izrazito povečala izpostavljenost kreditnemu tveganju, posledično nastale nedonosne terjatve pa so privedle do velikih bančnih izgub in zahtev po ukrepih za vzpostavitev finančne stabilnosti. Ti se izvajajo ob konsolidaciji bančnega sistema in izboljšujejo finančni položaj bank doma in v evropskem prostoru, okreva tudi makroekonomsko okolje. Regulatorji Evrosistema so ob tem usmerjeni v pospešitev finančne stabilnosti, ki igra ključno vlogo pri ohranjanju monetarne politike posamezne države. Magistrsko delo predstavlja primerjalno analizo slovenskega bančnega sistema in poslovanje največje in hkrati državne banke v Republiki Sloveniji, Nove Ljubljanske banke d. d., s hrvaškim bančnim sistemom in poslovanjem največje zasebne banke v Republiki Hrvaški, to je Zagrebške banke d. d., od 2005. do 2016. leta. S primerjalno analizo bančnega sistema Slovenije in Hrvaške spoznamo temeljne značilnosti poslovanja poslovnih in državnih bank. Pri konkretiziranju problema se osredotočamo na primerjavo poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem bančnem prostoru preko izbranih finančnih kazalnikov in kazalnikov tveganja, kjer je vseskozi poudarek na poslovanju obeh bank pred krizo, v času krize in po njej. V zaključku magistrsko delo razkriva, da je hrvaški bančni sistem v proučevanem obdobju učinkovitejši in uspešnejši od slovenskega, kar je bilo izmerjeno z osnovnimi finančnimi kazalniki in izbranimi podatki izkaza poslovnega izida ter izkaza finančnega položaja. Z analizo makroekonomskih kazalnikov bruto domačega proizvoda, inflacije, javnofinančnega primanjkljaja/presežka, javnega dolga in stopnje brezposelnosti smo ugotovili, da je makroekonomsko okolje pomemben del bančnega sistema. Z zastavljenimi hipotezami smo odgovorili na raziskovalno vprašanje, ali je Zagrebška banka d. d. v obdobju od 2005 do 2016 izkazovala boljše poslovanje kot Nova Ljubljanska banka d. d. z vidika štirih osnovnih kazalnikov uspešnosti, to je donosa na lastniški kapital – ROE, donosa na sredstva – ROA, neto obrestne marže in razmerja med stroški in neto prihodki, kar smo tudi potrdili. Pri analizi smo se osredotočili na primerjavo povprečnih vrednosti kazalnikov in analizo časovnih vrst na podlagi trenda gibanja teh kazalnikov. Z analizo kazalnikov tveganja smo ugotovili, da izkazujeta obe banki visoko kreditno izpostavljenost, ki jo kaže zlasti visok delež slabih posojil, medtem ko likvidnostno tveganje in izpostavljenost tržnim tveganjem ostajata nizki. V zaključku ugotovimo, da je Zagrebška banka d. d., ki je kot članica Skupine UniCredit pretežno v tujem lastništvu, skozi dvanajstletno obdobje proučevanja poslovanja uspešnejša v finančnih rezultatih kot Nova Ljubljanska banka d. d., ki je v 100-odstotnem državnem lastništvu, kar ji tudi v prihodnje zagotavlja poslovno stabilnost.
Ključne besede: banke, bančništvo, bančni sistem, NLB, analiza poslovanja bank, kapitalska ustreznost, finančni kazalniki uspešnosti poslovanja, bonitetna ocena, tveganja v bankah, finančna in gospodarska kriza, finančna stabilnost, dokapitalizacija bank, Basel III, ECB
Objavljeno: 14.06.2018; Ogledov: 693; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

9.
Pirolizidinski alkaloidi v prehranskih izdelkih v Sloveniji
Sanja Plohl, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Pirolizidinski alkaloidi (PA) so pogosto pojavljajoči se sekundarni metaboliti rastlin, ki lahko povzročajo zastrupitve tako pri ljudeh kot živalih. O zdravstvenem tveganju potrošnikov pri uporabi prehranskih in kozmetičnih izdelkov iz rastlin, ki vsebujejo PA, je v Sloveniji zelo malo znanega. Zaradi tega smo s pomočjo deskriptivne metode na podlagi ankete želeli izvedeti, ali se Slovenci zavedamo nevarnosti PA ter kako pogosto sploh uporabljamo oz. uživamo izdelke, ki lahko vsebujejo PA. Naš glavni cilj je bil oceniti obseg vnosa teh substanc pri Slovencih, ter s pomočjo že narejenih tujih ocen tveganj za med in čaje sklepati, koliko smo obremenjeni s PA, oziroma zdravstveno ogroženi. Rezultati ankete so pokazali, da Slovenci še ne poznamo nevarnih PA in se zato ne zavedamo njihovih posledic za zdravje. S prehranskimi izdelki jih v telo ne vnašamo pogosto, zato večina Slovencev ni izpostavljena PA v koncentracijah, ki bi bile škodljive zdravju. Ker pa se v zadnjem času vedno bolj povečuje trend samozdravljenja z različnimi zelišči, bo vsekakor treba začeti ljudi obveščati o nevarnih PA v zeliščih in o posledicah njihove uporabe. Kljub nizkemu vnosu se PA v telesu kopičijo, zato je treba njihov vnos čim bolj omejiti in v prihodnosti tudi zakonodajno bolje regulirati.
Ključne besede: pirolizidinski alkaloidi / prehranski izdelki / obremenjenost potrošnikov / Slovenija / ocena tveganja
Objavljeno: 18.04.2018; Ogledov: 1081; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

10.
Merila za izbiro scenarijev nesreč za državno oceno tveganja
Marko Šket, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preveriti, ali ima Slovenija predpisane scenarije za nacionalno oceno tveganja, jih primerjati z drugimi državami članicami in na osnovi tega oceniti, v kakšnem položaju je naša država na tem področju. Največji poudarek je namenjen scenarijem nesreč, ki so povezane z nevarnimi snovmi, čeprav so v nacionalne ocene tveganja vključene tudi druge nesreče, npr. ekstremni vremenski pojavi, poplave, plazovi, gozdni požari, potresi, jedrske nesreče, večje nesreče v prometu ipd. V delu smo raziskali, kateri scenariji nesreč z nevarnimi snovmi so uporabljeni za izdelavo državnih ocen tveganja in kako je ocenjeno tveganje za tovrstne nesreče. Analizirali smo pristope, ki jih uporabljajo v nekaterih evropskih državah in ugotavljali, kakšno je stanje v Sloveniji. Ugotovili smo, da Slovenija v državni oceni tveganja obravnava tri scenarije: izpust goriva, utekočinjenega naftnega plina in zelo strupene snovi. Z uporabo metode RRA smo izvedli hitro oceno verjetnosti teh scenarijev in ovrednotili še nedavna požara nevarnih snovi v Sloveniji. Na podlagi raziskanih metod in opravljenih analiz za Slovenijo in druge evropske države smo predlagali poenostavljeno metodologijo za preliminarni izbor ustreznih scenarijev za državno oceno tveganja. Rezultati kažejo, da je nabor scenarijev nesreč z nevarnimi snovmi v slovenski državni oceni tveganja ustrezen.
Ključne besede: scenariji nesreč, državna ocena tveganja, nevarne snovi, ocena tveganja
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 776; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici