| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ODNOS ZDRAVSTVENIH DELAVCEV V ZDRAVSTVENEM DOMU GORNJA RADGONA DO OBSMRTNIH IZKUŠENJ
Renira Dominika Šinko, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Teoretično izhodišče. Veliki življenjski prehodi, kot je umiranje in smrt, so relativno nov predmet raziskovanja in v slovenskem prostoru skorajda še ne tematiziran. Skozi raziskovanje se lahko sliši glas ranljivih družbenih skupin – umirajočih in njihovih svojcev (Pahor, Štrancar, 2007). Obstaja zelo malo raziskav, ki ocenjujejo znanje in odnos do obsmrtnih izkušenj med zdravstvenimi delavci. Znanstveniki so med drugim izvedli raziskavo, in sicer kakšno znanje in odnos imajo medicinske sestre, ki delajo v hospicu, do obsmrtnih izkušenj. Raziskava je bila namenjena ocenjevanju znanja in odnosu medicinskih sester do obsmrtnih izkušenj in k skrbi za tiste, ki so jih doživeli (Barnett, 1991). Splošno sprejeta definicija obsmrtnih izkušenj zaenkrat ne obstaja (Klemenc-Ketiš, 2010). Namen magistrskega dela. V magistrskem delu nas še posebej zanima, kakšne so izkušnje zdravstvenih delavcev z obsmrtnimi izkušnjami in kako bi reagirali na tovrstno izkušnjo, če bi jim jo bolnik zaupal. Raziskovalna metodologija. Uporabili smo sistematičen pregled literature. Raziskava je potekala z anketnim vprašalnikom. Anketirali smo 120 zaposlenih zdravstvenih delavcev v Zdravstvenem domu Gornja Radgona. Predstavili smo tri hipoteze, ki smo jih sprejeli oziroma ovrgli. Rezultate smo analizirali s programom SPSS (Statistical Package for the Social Sciences). Rezultati. Z informacijami, ki smo jih pridobili z opravljeno raziskavo smo ugotovili, da so zdravstveni delavci seznanjeni z obsmrtnimi izkušnjami, vendar se jih večina še ni srečala z bolnikom, ki bi doživel obsmrtno izkušnjo. Rezultati so pokazali pozitiven odnos zdravstvenih delavcev, v primeru, če bi jim bolnik zaupal svojo obsmrtno izkušnjo. Iz rezultatov je razvidno, da zdravstveno osebje bolnika v večini primerov ne bi obravnavalo kot manjvrednega in bi mu dalo možnost, da izpove svojo zgodbo. Zaključek. V zaključku magistrskega dela smo predlagali izboljšave in rešitve, kjer smo podali nekaj napotkov za zdravstvene delavce, kako ravnati v primeru, če bi jim bolnik zaupal tovrstno izkušnjo.
Ključne besede: smrt, umiranje, odnos zdravstvenih delavcev, obsmrtne izkušnje
Objavljeno: 05.10.2015; Ogledov: 933; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

2.
OBSMRTNA IZKUŠNJA MED PREŽIVELIMI ŽRTVAMI SRČNEGA ZASTOJA NA TERENU
Zalika Klemenc Ketiš, 2010, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča Obsmrtne izkušnje so doživljanja globokih občutkov v smislu izventelesnih doživetij in vstopa v druge dimenzije izven običajnih meja časa in prostora, ki najpogosteje nastopijo, ko je človek soočen z življenjsko nevarno situacijo, je blizu smrti ali pa je celo klinično mrtev. Pojav obsmrtnih izkušenj skuša razložiti več teorij (fiziološke, psihološke in transcendentalne) in kombiniranih modelov, vendar zaenkrat enotno sprejeta razlaga ne obstaja. Doživetje obsmrtne izkušnje globoko spremeni nadaljnje življenje bolnika, vpliva pa tudi na fizično in psihološko okrevanje ter na odnose bolnika s partnerjem, otroci in sorodniki. Cilji Cilji raziskave so bili ugotoviti število oziroma odstotek bolnikov z obsmrtno izkušnjo po uspešnem oživljanju zaradi kardiogenega vzroka zastoja srca; ugotoviti vpliv obsmrtne izkušnje na življenje bolnika; preveriti povezanost med trajanjem oživljanja in prisotnostjo obsmrtne izkušnje; preveriti povezanost med starostjo bolnika in prisotnostjo obsmrtne izkušnje; ugotoviti vpliv aplikacije zdravil pred, med in po oživljanju na prisotnost obsmrtne izkušnje; ugotoviti vpliv aplikacije vazopresina na prisotnost obsmrtne izkušnje; ugotoviti vpliv vernosti bolnika na prisotnost obsmrtne izkušnje; ugotoviti vpliv nekaterih fizioloških stanj (hipoksija, hiperkarbija, elektrolitske motnje) na prisotnost obsmrtne izkušnje. Metode V treh največjih slovenskih bolnišnicah sem izvedla multicentrično prospektivno observacijsko raziskavo o psihokognitivnih doživljanjih bolnikov, ki so v času leta in pol na terenu doživeli kardiogeni srčni zastoj in bili uspešno oživljani. Ob prvem stiku z bolniki, ki je bil izveden takoj, ko je to bilo mogoče, sem uporabila Greysonov vprašalnik o obsmrtnih izkušnjah in Kaslov vprašalnik za določanje indeksa religioznosti. Iz medicinske dokumentacije sem pridobila demografske podatke in klinične podatke o poteku oživljanja ter zdravljenja v bolnišnici. Po 6 mesecih sem bolnike ponovno anketirala. Uporabila sem Greysonov vprašalnik o obsmrtnih izkušnjah in Ringov vprašalnik o življenjskih spremembah. V statistični analizi sem uporabila metode deskriptivne statistike, univariantno in multivariantno analizo. Rezultati Vzorec prvega stika je vseboval 52, vzorec drugega stika pa 37 bolnikov. Obsmrtno izkušnjo je doživelo 11 (21,2 %) bolnikov. Obsmrtne izkušnje so bile pogostejše pri bolnikih, ki so jih doživeli že ob prejšnjih srčnih zastojih, pri bolnikih, katerih EKG vzorec ob srčnem zastoju ni bil ventrikularna fibrilacija, pri bolnikih, pri katerih defibrilacija ni bila izvedena, pri bolnikih, ki so imeli višje vrednosti delnega tlaka ogljikovega dioksida v arterijski krvi, pri bolnikih, ki so pred oživljanjem prejeli enalapril, furosemid in inzulin ter pri bolnikih, ki so po oživljanju prejeli enalapril, diazepam in inzulin. Neodvisni napovedni dejavnik za doživetje obsmrtne izkušnje je bil diazepam, apliciran po oživljanju. Obsmrtne izkušnje so globoko posegle v nadaljnja življenja bolnikov, saj se je pri njih povečalo zanimanje za smisel življenja in njih same, za odnose do drugih in za duhovnost. Zaključki Vsak peti bolnik v Sloveniji med srčnim zastojem na terenu doživi obsmrtno izkušnjo, ki v njegovem življenju pusti globoko sled. Zato ti bolniki potrebujejo pozornost medicinskega osebja, ki jih mora znati prepoznati, se z njimi soočati in jih primerno obravnavati. Sam obstoj obsmrtnih izkušenj pa se lahko uporabi v obravnavi umirajočih bolnikov in njihovih svojcev. Za nadaljnje proučevanje fenomenologije obsmrtnih izkušenj bodo potrebne multicentrične prospektivne raziskave na velikih vzorcih.
Ključne besede: Obsmrtne izkušnje, srčni zastoj, kakovost življenja, prospektivna raziskava
Objavljeno: 18.02.2013; Ogledov: 3740; Prenosov: 665
.pdf Celotno besedilo (4,53 MB)

3.
FENOMEN OBSMRTNE IZKUŠNJE
Anita Potočin, 2012, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče. S fenomenom obsmrtne izkušnje označujemo posebne izkušnje spremenjenega stanja zavesti, ki se pojavijo ob bližajoči se telesni smrti. Namen diplomske naloge. Raziskali smo fenomen obsmrtne izkušnje in njegove značilnosti tako pri odraslih kot pri otrocih. Predstavljeni so primeri obsmrtnih doživetij po svetu in v Sloveniji. Namen je bil tudi poiskati teorije in lestvice, ki merijo omenjen fenomen. Raziskovalna metodologija. Uporabljen je bil sistematični pregled literature. Iskali smo po bibliografski bazi MEDLINE s ključno besedo "near death experience" in dobili 91 zadetkov od tega smo jih v diplomskem delu uporabili 45. Rezultati. Ugotovili smo, da v svetu narašča število raziskav na področju fenomenologije obsmrtnih izkušenj in s tem povezano so v svetu zdravstveni delavci ustrezno strokovno usposobljeni za delo s pacienti, ki so doživeli obsmrtne izkušnje. Ravno nasprotno lahko zaključimo za Slovenijo, saj je pri nas opravljena samo ena raziskava iz področja obsmrtnih izkušenj. Iz rezultatov vidimo, da vsak 5 Slovenec po zastoju srca na terenu doživi obsmrtno izkušnjo. Identificirali smo dva merilna instrumenta za merjenje obsmertne izkušnje: Indeks ocene obsmrtne izkušnje (WCEI - Weighted core experience index) in Greysonovo NDE lestvico. Ugotavljamo, da obstajajo tudi negativne obsmrtne izkušnje, ki lahko vodijo v samomor. Otroci svoje obsmrtne izkušnje največkrat narišejo v obliki močne svetlobe, lepe pokrajine ali nadzemeljskega bitja. Fenomen še vedno ni natančno pojasnjen in oblikovanih je več teorij kot so: teorija odmiranja možganov, Darwinova teorija, teorija halucinacij, temporalnega lobusa, pomanjkanja kisika in teorija spomnina na rojstvo.
Ključne besede: Fenomen obsmrtne izkušnje (NDE), negativne NDE (dNDE), NDE pri otrocih, NDE po poizkusu samomora.
Objavljeno: 20.09.2012; Ogledov: 1851; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici