| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
EFEKTIVNA OBRESTNA MERA
Tatjana Majcen, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Diplomski seminar je osredotočen na efektivno obrestno mero, kot kazalnik dejanske cene izposojenega denarja. Efektivna obrestna mera je podatek, ki ščiti potrošnike pred bančnimi goljufijami v obliki oderuških obresti. Na efektivno obrestno mero vplivajo različni dejavniki kot so različni načini obrestovanja, štetje časa, različni stroški… Da bi razumeli efektivno obrestno mero kot kazalnik dejanske cene denarja, moramo vse te dejavnike razumeti, saj odločilno vplivajo na njo. S kasnejšo spremembo teh dejavnikov, se lahko EOM tudi spremeni. S sprejetjem evropske Direktive o potrošniškem kreditiranju, se bodo tudi na trgu potrošniškega kreditiranja pojavile spremembe. Nastal bo velik trg ponudnikov potrošniških kreditov, v katerem se bodo potrošniki težko znašli. Zato je tudi Zveza potrošnikov Slovenije v okviru ECRC, Evropske komisije za odgovorno kreditiranje, sodelovala pri oblikovanju splošnih načel odgovornega kreditiranja. Vsako načelo vsebuje točke, ki podrobno razlagajo, kako naj poteka kreditiranje v prid potrošnika. Efektivno obrestno mero si lahko tudi sami izračunamo s pomočjo matematičnih metod in sicer z bisekcijo ali z Newtonovo metodo. EOM definira edino pozitivno ničlo polinoma, ki podaja ekvivalenco glavnic ob zaključnem terminu. Še lažje je preveriti, ali je že izračunana EOM pravilna, kar sem tudi storila za nekaj primerov kreditov.
Ključne besede: efektivna obrestna mera (EOM), dejanska cena denarja, obrestovanje, evropska direktiva, krediti.
Objavljeno: 24.01.2011; Ogledov: 3259; Prenosov: 429
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

2.
Transparentnost v davčnih zadevah
Katarina Žnidaršič, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga analizira razvoj mednarodnega sodelovanja davčnih organov pri izmenjavi informacij. Tradicionalno so bile določbe o izmenjavi informacij zgolj postranske v pogodbah o izogibanju dvojnem obdavčevanju. Izmenjava informacij je bila močno omejena tudi bančno skrivnostjo. Ta ovira je bila odpravljena v 2009, ko se je začelo novo obdobje sodelovanja, ki poudarja transparentnost v davčnih zadevah. Nova paradigma davčne transparentnosti poudarja nujnost sodelovanja med davčnimi organi ne samo z vidika odprave dvojne obdavčitve, ampak predvsem z vidika preprečevanja dvojne neobdavčitve in zagotavljanja pravične obdavčitve. Možnosti odprave dvojne obdavčitve so namreč odprle vrata mednarodnim skupinam podjetjem, ki uporabljajo povsem legalne možnosti davčnega planiranja. Te po eni strani izkrivljajo konkurenčnost, saj podjetja, ki ne poslujejo v več jurisdikcijah te možnosti nimajo, po drugi strani pa škodujejo državam, saj neupravičeno zmanjšujejo davčne prihodke. Cilj povečane transparentnosti je razkrivanje podatkov o poslovanju in davčnem optimiziranju vsem zainteresiranim in udeleženim davčnim organom z namenom zagotovitve ponovnega poenotenja kraja ustvarjanja dodane vrednosti in kraja obdavčitve. Po odpravi bančne skrivnosti so se prvi premiki v smer transparentnosti zgodili na področju razkrivanja informacij o finančnih računih davčnih zavezancev. Avtomatična izmenjava pa se širi na vsa področja neposredne obdavčitve. EU zakonodaja že predvideva izmenjavo podatkov o dohodkih iz zaposlitve in plačil direktorjev, produktih življenjskih zavarovanj, pokojninah ter lastništvu nepremičnin in iz njih izhajajočih dohodkov. V kratkem bo implementirana razširjena izmenjava finančnih podatkov ter izmenjava informacij o davčnih stališčih in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih. S tem pa delo se zdaleč ni končano. Za zagotovitev uspešnosti celotnega projekta pa je potrebno vsaj se ustrezno implementirati poročanje po državah, ki bo razkrivalo korporacijske strukture. Izmenjava informacij sama po sebi pa nima dodane vrednosti, če ne bo ustrezno uporabljena s strani davčnih organov. Avtomatična izmenjava ima lahko velik preventivni učinek na ravnanje davčnih zavezancev, vendar samo, če dejansko njihovo sporno ravnanje privede do posledic na nivoju obdavčitve. Kljub skoraj končanem ciklusu implementacije nove paradigme transparentnosti, to je implementacije na zakonodajnem nivoju, pa se konkretno delo šele začenja. Davčni organi so tradicionalno usmerjeni vase, v svoje nabore podatkov s katerimi zagotavljajo obdavčenje. Z globalizacijo poslovanja podjetij pa se morajo prilagoditi tudi davčni organi. Potrebna bo sprememba razmišljanja in ravnanja, saj ima praktično vsaka odločitev čezmejne učinke, ki jih je potrebno priznati in ustrezno sporočiti zadevnim tujim davčnim organom. Po drugi strani pa bo potrebno prejete informacije ustrezno obdelati in vključiti v procese preiskovanja in odločanja davčnih organov. Ker je praktično delo šele na zadetkov analiza učinkov se ni mogoča, potrebno pa je opozoriti na bolj ali manj skrite izzive s katerimi se bodo morali davčni organi soočiti v prihodnjih letih, da bo implementacija novih zakonodajnih rešitev prinesla ustrezne rezultate.
Ključne besede: davčno pravo, davčna transparentnost, OECD, EU, BEPS, CRS, FATCA, CBCR, Obrestna direktiva, administrativno sodelovanje, implementacija, izmenjava informacij, avtomatična izmenjava
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 770; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici