| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Obremenjenost in počutje knjigovodij
Vesna Premelč, 2020, magistrsko delo

Opis: Delo knjigovodij je odgovorno in kompleksno. Vključuje znanja z različnih področij, kot so računovodsko, davčno, pravno in druga strokovna področja. Zaposleni so lahko v javnem ali zasebnem sektorju in v podjetju ali računovodskem servisu. Glede na to, kje so zaposleni, se razlikujejo določene značilnosti knjigovodskega dela, kot so dinamika dela, znanje in veščine, svoboda pri delu, možnosti sodelovanja z drugimi knjigovodji in druge značilnosti dela. Predvsem zaradi dinamike dela, na katero vplivajo tudi hitro spreminjajoča se zakonodaja in predpisi, ki jim mora knjigovodja slediti, se med knjigovodji pogosto pojavi preobremenjenost, ki vodi k slabšemu počutju in slabšemu zdravstvenemu stanju. Glavni dejavniki obremenjenosti, ki jim je treba nameniti dovolj pozornosti, saj jih le tako lahko delodajalec na ravni podjetja in knjigovodja na osebni ravni odpravi, so različne vrste obremenjenosti, kot so čustvena in kognitivna, medosebni odnosi in vodenje, povezava med delom in posameznikom, vpliv in razvoj ter zdravje in počutje. V magistrski nalogi smo raziskovali, ali obstaja razlika med obremenjenostjo in počutjem knjigovodij, ki so zaposleni v podjetju, in knjigovodij, ki so zaposleni v računovodskem servisu. Pri raziskovanju obremenjenosti in počutja knjigovodij smo najprej preučili članke in druge teoretične vire s tega področja, nato pa smo izvedli še anketiranje knjigovodij. Anketiranje je potekalo preko spleta. Z rezultati ankete smo želeli prikazati razlike med obema skupinama knjigovodij, opozoriti na obremenjenost zaposlenih v knjigovodstvu in predlagati možne izboljšave organiziranja delovnega mesta knjigovodij in seveda tudi vseh drugih zaposlenih, saj je po našem mnenju dobro počutje zaposlenih v podjetju ključno za dobro poslovanje podjetja. Ugotovili smo, da je obremenjenost knjigovodij velika in da prihaja do statistično pomembnih razlik med obremenjenostjo knjigovodij v podjetju, ki so v primerjavi s knjigovodji v računovodskih servisih manj obremenjeni. Tudi rezultati, vezani na počutje knjigovodij, so pokazali, da se knjigovodje v računovodskem servisu v povprečju počutijo slabše kot knjigovodje v podjetju.
Ključne besede: knjigovodje, obremenjenost, počutje
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 184; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1013,75 KB)

2.
Pilotna uporaba pametnih očal za komisioniranje
Evelin Kuzma, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: Dandanes pametna tehnologija dosega vse večje razsežnosti. Ta kaže prednosti tudi v proizvodno naravnanih podjetjih. V ta namen bomo raziskali obstoječe zapise o uporabi pametnih očal, poiskali primere pametnih očal na trgu in primere testiranja oziroma uporabe očal v praksi. Sledi analiza eksperimenta testiranja pametnih očal in ročnega terminala. Ugotavljali smo možne težave, ki imajo vpliv na čas skeniranja kod s pametnimi očali. Ob tem nas je zanimala možnost fizične obremenjenosti uporabnikov ob delu z očali. Temu sledi analiza anketnega vprašalnika, ki obsega tri sklope vprašanj, o uporabi pametnih očal, o uporabi ročnega terminala ter primerjavo uporabe obeh tehnologij.
Ključne besede: obogatena resničnost, pametna očala, ročni terminal, komisioniranje, produktivnost, fizična obremenjenost
Objavljeno: 13.01.2020; Ogledov: 395; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

3.
Obvladovanje stresa s strani študentov v času študija
Nuša Kerman, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Študenti so v današnjem času ena izmed družbenih skupin, ki so čedalje bolj izpostavljeni stresnemu življenju. Čedalje več je obveznosti povezanih s študijem, katere so lahko za posamezne študente zelo obremenjujoče. Zelo pomembno je zgodnje odkrivanje simptomov, ki nakazujejo na prisotnost stresa. Dokazano je, da dalj časa trajajoča izpostavljenost posameznika stresnim razmeram privede do porušenega ravnovesja v organizmu, ki se kažejo kot posledice na čustveni, telesni in vedenjski ravni. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšen vpliv ima stres na učinkovitost študentov tekom študija ter ali obstaja razlika med študenti dveh fakultet glede doživljanja in obvladovanja stresa. Raziskovalna metodologija: Za izdelavo zaključnega dela smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo raziskovanja. Uporabili smo anketni vprašalnik, ki je vseboval 16 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 147 anketiranih. Pridobljene rezultate smo obdelali s pomočjo programa Excel in jih prikazali z grafikoni. Rezultati: Z rezultati smo ugotovili, da ima stres velik vpliv na zmanjšanje učinkovitosti tekom študija pri študentih obeh v raziskavo vključenih fakultet. Študenti obeh fakultet stres obvladujejo na različne načine. Največ časa posvetijo športnim aktivnostim, druženju s prijatelji ter sprostitvi v naravi. Diskusija in zaključek: Pomembno je, da si študenti ne glede na način študija in obštudijske dejavnosti vzamejo čas za prostočasne aktivnosti, saj jim bo to omogočilo kakovostnejše življenje ali drugače rečeno življenje s čim manj stresa.
Ključne besede: Stresorji, študijske obveznosti, obremenjenost, sprostitev, življenjski slog.
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 545; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

4.
Obremenjenost otrok s šolskimi in obšolskimi dejavnostmi v tretji triadi osnovne šole
Lea Lemež, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja celostni razvoj otrok, obremenjenost, vrste in vzroke utrujenosti, ki se v sodobnem času vse pogosteje pojavljajo. S poznavanjem otrokovih razvojnih značilnosti lahko bolj kakovostno opredelimo nastalo situacijo v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Teoretični del predstavlja obremenjenost kot pojav, ki ima že dolgo zgodovino. Je pojav, ki je star toliko kot šola. V sklopu magistrskega dela je bila med učenci tretje triade Osnovne šole Toneta Čufarja izvedena anketa, v kateri so odgovarjali na vprašanja o preživljanju časa po obveznem pouku. Ugotovljeno je bilo, da se 13 otrok ne udeležuje nobene šolske ali obšolske dejavnosti, kar kaže na razvejano mrežo programov, ki jih šola in druge institucije omogočajo za razvijanje interesov. S tem kažejo interes za koristno in zdravo preživljanje prostega časa. V nadaljevanju teoretični del zajema opredelitev dveh delitev interesnih dejavnosti glede na kraj in vsebino. Pri izbiri interesnih dejavnosti ugotovimo, da se otroci pogosto odločajo za šolske in obšolske interesne dejavnosti, ki so različne glede na okoliš izvajanja. Na podlagi lastnih želja so pri otrocih v tretji triadi osnovne šole vsebinsko najbolj zastopane športne dejavnosti. Namen magistrskega dela je bil usmerjen v ugotavljanje, kako zelo se učenci počutijo obremenjene s šolskimi in obšolskimi dejavnostmi in kako zelo te vplivajo na njihov šolski uspeh. Raziskano je bilo, ali se je obiskanost šolskih in obšolskih dejavnosti razlikovala glede na spol. Prav tako so bili ugotovljeni razlogi učencev za vključitev v posamezno vrsto dejavnosti in morebitni vplivi bližnjih oseb na njihovo izbiro. Ugotovljeno je bilo, da je vse več otrok nepravilno obremenjenih. Največkrat se tega zavejo ravno učitelji in mentorji na šolskih in obšolskih dejavnostih, ki poleg staršev prvi zaznajo učenčevo utrujenost.
Ključne besede: obremenjenost, interesne dejavnosti, tretja triada, učenci, osnovna šola.
Objavljeno: 07.02.2019; Ogledov: 746; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

5.
Stres in obremenjenost osebja zdravstvene nege v urgentni dejavnosti
Primož Kmetič, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Delo v urgentni dejavnosti je stresno in obremenjujoče, saj se lahko stanje ter število pacientov nenadoma drastično spremeni. To pa lahko igra veliko vlogo pri pojavu stresa, ki posledično vpliva na psiho – fizično pripravljenost zaposlenih. Raziskovalne metode: Za izdelavo diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela ter kvantitativno metodologijo. Za izdelavo teoretičnih izhodišč smo uporabili domačo ter tujo literaturo. V empiričnem delu diplomske naloge smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz skupno 18 vprašanj. Vprašanja so bila zaprtega tipa, delno odprtega tipa ter Likertove lestvice. Ciljna populacija so bili zaposleni v zdravstveni negi v enem izmed univerzitetnih kliničnih centrov v Sloveniji na področju urgentne dejavnosti. Rezultati: Anketirana populacija je mnenja, da je delo v urgentni dejavnosti stresno in obremenjujoče ter da ima stres, ki ga doživijo v delovnem okolju tudi vpliv na njihovo osebno ali družinsko življenje. Kot posledico izpostavljenosti stresa pa največkrat navajajo utrujenost, nespečnost ter povečano uživanje zdravju škodljivih razvad. Diskusija in zaključek: Dolgoročna izpostavljenost stresu vodi v preobremenjenost in posledično do sindroma izgorelosti. Veliko krat se stres, ki ga doživljajo zaposleni v urgentni dejavnosti preslika v domače okolje.
Ključne besede: medicinska sestra, urgentni center, stres, stres v delovnem okolju, obremenjenost, izgorevanje, simptomi izgorevanja, urgentna medicinska sestra
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 663; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (781,76 KB)

6.
Vpliv obremenjenosti medicinskih sester na medosebne odnose v zdravstveni negi
Ester Škerjanc, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Poklic medicinske sestre je delo z ljudmi in za ljudi. Zavezuje ga profesionalna in etična odgovornost. Delo medicinskih sester je stresno in obremenjujoče. Problem, ki ga v magistrski nalogi izpostavljamo, je obremenjenost medicinskih sester na primarnem nivoju, predvsem v ambulantah družinske medicine in dispanzerjih za otroke, šolarje in mladino. Izpostavili smo vrste stresorjev-obremenitev, ki se pojavljajo na delovnem mestu in vpliv le teh na medosebne odnose v zdravstveni negi. V teoretičnem delu smo s pregledom domače in tuje literature opredelili pojme kot so obremenjenost, vrste obremenjenosti, stres, stresni dejavniki ter pomen komunikacije in razreševanje sporov v medosebnih odnosih. Za empirični del smo uporabili strukturiran anketni vprašalnik. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 medicinskih sester, zaposlenih v navedenih ambulantah v Osnovnem zdravstvu Gorenjske. Rezultate smo prikazali v obliki excelovih tabel ter s pomočjo SPSS programa. Iz rezultatov smo ugotovili, da se v 44% medicinske sestre pri svojem delu včasih počutijo obremenjene, izčrpane. Med bolj izpostavljenimi stresorji so naročanje po telefonu, sočasno opravljanje več delovnih nalog, administrativno delo (računalniško evidentiranje opravljenega dela z obračunavanjem zdravstvenih storitev, zdravstveno statistično poročanje), število obravnavanih pacientov, nenaročeni pacienti, kadrovska zasedba, delo preko polnega delovnega časa. Posledice obremenitve se najbolj pokažejo v utrujenosti, razdražljivosti, nerazpoloženosti. Medosebne odnose v 44% ocenjujejo kot dobre. Med najpogostejši vzroke, ki privedejo do napetosti, navajajo preobremenjenost z delom, nezadostno število kadra v ZN, nadomeščanje odsotnosti. Zaradi teh dejavnikov v 54% prihaja do sporov znotraj skupine. Predlog izboljšav na področju obremenjenosti je, da bi postalo delo na primarnem nivoju bolj vidno, merljivo in ovrednoteno. Potrebna bi bila sprememba v kadrovskih normativih za primarni nivo, priznanih s strani ZZZS, reorganizacija dela in prenova poklicnih aktivnosti in kompetenc, ki bi zagotovile ustrezno izobražen kader, predvsem za področje ambulant družinske medicine.
Ključne besede: Obremenjenost, Medosebni odnosi, Nesoglasja, Zdravstvena nega, Primarno zdravstveno varstvo
Objavljeno: 05.07.2018; Ogledov: 741; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

7.
Pirolizidinski alkaloidi v prehranskih izdelkih v Sloveniji
Sanja Plohl, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Pirolizidinski alkaloidi (PA) so pogosto pojavljajoči se sekundarni metaboliti rastlin, ki lahko povzročajo zastrupitve tako pri ljudeh kot živalih. O zdravstvenem tveganju potrošnikov pri uporabi prehranskih in kozmetičnih izdelkov iz rastlin, ki vsebujejo PA, je v Sloveniji zelo malo znanega. Zaradi tega smo s pomočjo deskriptivne metode na podlagi ankete želeli izvedeti, ali se Slovenci zavedamo nevarnosti PA ter kako pogosto sploh uporabljamo oz. uživamo izdelke, ki lahko vsebujejo PA. Naš glavni cilj je bil oceniti obseg vnosa teh substanc pri Slovencih, ter s pomočjo že narejenih tujih ocen tveganj za med in čaje sklepati, koliko smo obremenjeni s PA, oziroma zdravstveno ogroženi. Rezultati ankete so pokazali, da Slovenci še ne poznamo nevarnih PA in se zato ne zavedamo njihovih posledic za zdravje. S prehranskimi izdelki jih v telo ne vnašamo pogosto, zato večina Slovencev ni izpostavljena PA v koncentracijah, ki bi bile škodljive zdravju. Ker pa se v zadnjem času vedno bolj povečuje trend samozdravljenja z različnimi zelišči, bo vsekakor treba začeti ljudi obveščati o nevarnih PA v zeliščih in o posledicah njihove uporabe. Kljub nizkemu vnosu se PA v telesu kopičijo, zato je treba njihov vnos čim bolj omejiti in v prihodnosti tudi zakonodajno bolje regulirati.
Ključne besede: pirolizidinski alkaloidi / prehranski izdelki / obremenjenost potrošnikov / Slovenija / ocena tveganja
Objavljeno: 18.04.2018; Ogledov: 925; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

8.
Uporaba biopsihosocialnih podatkov za napovedovanje obremenjenosti delavcev v zdravstveni organizaciji
Biljana Pejčić, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: Počutje delavca na delovnem mestu je izrednega pomena, saj le-to vpliva na delovno storilnost in na kakovost opravljenega dela. Psihosocialna tveganja povečujejo verjetnost za zdravstvene zaplete pri zaposlenih, kot so preobremenjenost, stres, izgorevanje, odsotnost z dela, s tem pa tudi prispevajo zmanjšano učinkovitost in storilnost na delovnem mestu in povečujejo težave pri usklajevanju dela z družinskimi obveznostmi. Namen: Ugotoviti želimo stopnjo tveganja za razvoj težav, povezanih z biopsihosocialnimi dejavniki za zaposlene delavce v zdravstvenem domu in izdelati napovedni model za ocenjevanje obremenjenosti pri delavcih. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodi dela. Opravljena je bila analiza literature. S pomočjo OPSA anonimnega vprašalnika smo zbrane podatke analizirali v OPSA orodju ter jih statistično obdelali s pomočjo računalniških programov Excel 2007 in SPSS V24. Za napovedni model smo uporabili metodo linearne in logistične regresije ter odločitvena drevesa. Napovedno vrednost posameznih spremenljivk ter izdelanih napovednih modelov smo ocenjevali na osnovi naslednjih metrik: področje pod ROC krivuljo (AUC), senzitivnost, specifičnost, pozitivna napovedna vrednost in negativna napovedna vrednost. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so delavci obremenjeni na delovnem mestu. Na podlagi rezultatov smo dobili ne le povečano, ampak visoko tveganje na področju vloge in odgovornosti v organizaciji. Za povečano tveganje so bili vključeni faktorji delovne obremenitve ter hitrost poteka dela, sam odnos do dela, osebne značilnosti posameznika, organizacijska kultura, skrb zase, nadzor, delovno okolje in delovna oprema (fizične obremenitve), razvoj poklicne kariere, vsebine in urnik dela, psihofizično zdravstveno stanje ter razmejitev zasebnega življenja in dela. Sklep: Za delavca je pomembno obvladovanje in posledično preprečevanje biopsihosocialnih tveganj, kar pripomorejo k zadovoljstvu delavca v delovnem okolju. Predvsem je potrebno ozaveščanje zaposlenih o tveganjih ter izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu.
Ključne besede: delavci, obremenjenost, povečano tveganje, delovno okolje, napovedni model
Objavljeno: 10.01.2018; Ogledov: 723; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

9.
Obremenjenost učiteljev v slovenskih osnovnih šolah
Anja Padaršič, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Obremenjenost učiteljev v slovenskih osnovnih šolah smo opredelili in razjasnili pojem obremenjenosti učiteljev. V teoretičnem delu smo predstavili učiteljski poklic, obremenjenost ter se podrobneje osredotočili na obremenjenost med učitelji. Teorijo smo dodatno podkrepili z raziskavami. V empiričnem delu nas je zanimalo, v kolikšni meri se učitelji osnovnih šol po Sloveniji čutijo obremenjene. Natančneje nas je zanimalo stališče učiteljev glede obremenjenosti na delovnem mestu. Raziskali smo tudi razlike med učitelji glede na spol, stopnjo poučevanja (razlika med učitelji razredne in predmetne stopnje) ter delovno dobo. Rezultati so pokazali, da velika večina učiteljev zaznava obremenjenost na delovnem mestu. Dobra polovica učiteljev ocenjuje, da so pogosto obremenjeni ter da so zaradi obremenjenosti občasno nezbrani in svojega dela ne opravljajo tako dobro, kot bi ga sicer. Prav tako skoraj polovica anketiranih občasno občuti preobremenjenost ter stres. Med prve tri najbolj obremenjujoče naloge so učitelji uvrstili »reševanje problemov«, »administrativna dela« ter »razredništvo«. Najpogostejši odzivi učiteljev na obremenjenost so »razdražljivost, »težje koncentriranje« ter »potreba po daljšem času za dokončanje nalog/zadolžitev«. Način, ki jim najbolj pomaga, je »druženje, pogovor z družino/prijatelji«, sledita »šport« ter »poslušanje/ukvarjanje z glasbo«. Kot glavni predlog za zmanjšanje obremenjenosti učiteljev so navedli »manj administracije«. Analiza razlik je pokazala nekatere statistično značilne razlike glede na spol, delovno dobo ter stopnjo poučevanja.
Ključne besede: učitelj, delo, obremenjenost, delovno mesto.
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 609; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

10.
Sindrom pretirano ambicioznih staršev proti pravici otrok do igre ter prostega časa
Sandra Vrbnjak, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava fenomen sindroma pretirano ambicioznih staršev na eni ter pravico otrok do igre ter prostega časa na drugi strani. Da bi ugotovili, ali je sindrom pretirano ambicioznih staršev nekaj, kar je mogoče zaznati v resničnem življenju in ne zgolj v teoriji, smo se lotili raziskovanja, v smislu obdelave podatkov, ki so na voljo in zadevajo to področje. Ker pretirana ambicioznost staršev vpliva na povečan obseg obveznosti njihovih otrok ter s tem na čas, ki ga otrok lahko nameni prostemu času in igri, smo ugotavljali, kaj sploh je prosti čas in kaj igra. Ugotovili smo, da je otrokom že v mednarodnih aktih zagotovljena pravica do prostega časa in igre, ki bi jo tako starši kot tudi ostali, morali spoštovati. Starši imajo določene pravice ter dolžnosti oziroma obveznosti, ki se nanašajo na izobraževanje in vzgojo otrok, poskrbeti pa morajo tudi za njihov celovit razvoj. Njihovo glavno vodilo mora biti otrokova korist. Ambiciozni starši imajo visoka pričakovanja in veliko ambicij, ki zadevajo njihove otroke. Da bi jih ti dosegli oziroma uresničili, starši pretirano pritiskajo nanje. Otroci postajajo vedno bolj obremenjeni s šolskimi obveznosti, dodatno pa jih obremenjujejo še vedno bolj organizirane in strukturirane interesne dejavnosti. Zaradi teh jim premalo časa ostane za dejavnosti, ki bi jih lahko prilagodili svojim željam in interesom. Predvsem pa jim zmanjka časa za igro, glede katere je ugotovljeno, da ima pozitiven vpliv na razvoj otrok.
Ključne besede: roditeljska pravica, starševska skrb, izobraževanje, prostočasne dejavnosti, obremenjenost otrok
Objavljeno: 27.09.2017; Ogledov: 859; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (582,06 KB)

Iskanje izvedeno v 2.01 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici