| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST MED SLOVENIJO IN PORTUGALSKO
Nastja Kramer, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Naredili smo primerjavi dveh med sabo zelo podobnih držav glede stopnje gospodarske razvitosti. Prišli smo do spoznanja, da sta si tudi preučevana Zakona o davku na dodano vrednost zelo podobna in to samo zaradi članstva obeh držav v Evropski uniji, saj državi kot članici zavezujejo njene temeljne pogodbe, med drugim tudi Šesta direktiva, ki vsebuje temeljne predpise s področja DDV. Prav zaradi tega državi uporabljata enako kreditno metodo za izračun DDV-ja. Prav tako so obdavčljive transakcije pri obeh državah enake, tudi bistvo v definiciji davčnega zavezanca je podobno, glede kraja in časa obdavčitve razlik ni. Najbolj izstopajoča razlika med zakonoma je v davčni stopnji posamezne države. Slovenija ima dve davčni stopnji, splošno 20 % in znižano 8,5 %. Portugalska pa ima tri davčne stopnje, splošno 21 %, vmesno 13 % in znižano 6 %. Velika razlika je tudi v obdavčenju hrane in alkohola v trgovinah in restavracijah. Pri oprostitvah pride do manjših razlik pri oprostitvah za dejavnosti, ki so v javnem interesu. Prav tako pride do manjših razlik pri vračilu DDV glede zneska, pri katerem se vračilo lahko zahteva. Obveznosti davčnih zavezancev so enake v obeh državah, razlika je samo v času, v katerem je potrebno predložiti obračun in v tem, da je davčno obdobje trimesečje v primeru, ko je zavezance v enem letu dosegel obdavčljiv promet blaga/storitev do vključno 210.000 € v Sloveniji ali 650.000 € na Portugalskem. Glede posebnih ureditev imata določene posebne ureditve enake, vsaka država pa ima še kakšno svojo, ki je druga nima. Torej lahko zaključimo, da je veliko podobnosti in malo manj razlik, ki jih ne moremo zanemariti. Čeprav te razlike pa niso tako izstopajoče, da bi zaradi njih prišlo do večjih prednosti oziroma slabosti za davčne zavezance v posamezni državi, kot tudi ne za državni proračun.
Ključne besede: Računovodske obveznosti, Obračun davka, Obdavčljiv dogodek, Načelo namembnega kraja, Pravna/popolna oprostitev, Blago, Uvoz blaga, Pridobitev blaga znotraj Skupnosti, Zakon, Države članice, Premičnine, Obveznost plačila, Neprava/delna oprostitev, Načelo države porekla, Obrnjena davčna obveznost, Prodajni kupon, Storitve, Šesta direktiva, Davčni zavezanec, Obveznosti davčnega zavezanca, Oprostitev plačila DDV, Davek na dodano vrednost, Davčna utaja, Davčni zastopnik, Obdavčljive transakcij
Objavljeno: 02.12.2010; Ogledov: 2767; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (938,61 KB)

2.
RAČUNOVODENJE ŠPORTNIH USTANOV V SLOVENIJI
Petra Senica, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Društvo je samostojno in nepridobitno združenje in si samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja. Z novim Zakon o društvih iz leta 2006 je v Sloveniji vzpostavljena pravna ureditev na področju društev in je primerljiva s sodobnejšimi evropskimi ureditvami. Pomembne novosti je prinesel tudi Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti iz leta 2009. Računovodenje v društvih in njihovih zvezah urejata Slovenski računovodski standard 33 (SRS 33), ki določa način vodenja poslovnih knjig in sestavo letnih poročil za društva ter ugotavlja in obravnava presežke prihodkov in presežke odhodkov in kontni načrt za društva in invalidske organizacije. V zadnjem praktičnem delu diplomskega dela smo proučili ŠD Sele–Vrhe in ugotovili, da je bilo društvo ustanovljeno z namenom organizirati čim več športnih aktivnosti za člane in s tem poskušati upravičiti zaupanje, ki je bilo dano ob volitvah v upravni odbor društva. Predstavili smo primerjavo izkaza poslovnega izida v dveh zaporednih letih in ugotovili, da so se že tako nizki prihodki v letu 2009 še zmanjšali na račun zmanjšanja donacij drugih pravnih in fizičnih oseb. Bilanca stanja v obeh zaporednih letih ne vsebuje dolgoročnih sredstev, v kratkoročnih sredstvih pa prevladujejo denarna sredstva. V obveznostih do virov sredstev prevladuje društveni sklad. Pri obračunu davka od dohodka pravnih oseb se je v letu 2008 dejavnost delila na nepridobitno in pridobitno. Po novem Pravilniku o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti, ki se je začel uporabljati dne 1. 1. 2009, namenska javna sredstva spadajo v nepridobitno dejavnost (sredstva od Občine in Športne zveze). ŠD Sele–Vrhe druge pridobitne dejavnosti nima, zato v letu 2009 ni bilo osnove za obračun davka.
Ključne besede: Ključne besede: društva, zakon o društvih, nepridobitna dejavnost, pridobitna dejavnost, računovodenje društev, kontni okvir, izkaz poslovnega izida, bilanca stanja, obračun davka od dohodka pravnih oseb
Objavljeno: 11.07.2011; Ogledov: 1804; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (344,35 KB)

3.
DAVČNE OLAJŠAVE ZA PRAVNE IN FIZIČNE OSEBE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Uroš Resnik, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V svojem delu sem raziskal in podrobneje predstavil s kakšnimi davčnimi olajšavami se srečujejo pravne in fizične osebe v Sloveniji. Davčne olajšave so izrednega pomena. Za fizične in pravne osebe pomenijo znižanje davčnih obveznosti, kar je njihova temeljna pravica, za državo pa le te predstavljajo ustroj za doseganje političnih, gospodarskih, ekonomskih, kot seveda tudi socialnih ciljev. V svojem diplomskem delu sem dal poseben poudarek na davčno zakonodajo in davčne olajšave pravnih oseb. Olajšave zmanjšujejo davek na dobiček podjetja in s tem ugodno vplivajo na finančno uspešnost podjetja. S tem podjetje doseže boljšo plačilno sposobnost, kot tudi poslovno uspešnost. Davčna politika se v podjetjih vedno bolj uvaja, saj je le ta izrednega pomena. V četrtem poglavju sem naredil primerjavo davčnih olajšav za pravne osebe med Slovenijo in Portugalsko. V petem poglavju sem za konec priložil tudi praktični primer za fizične in pravne osebe, vzorca pravilno izpolnjenega obrazca za dohodnino in vanj vključene nekatere davčne olajšave.
Ključne besede: Davčna olajšava, davčne obveznosti, davčni zavezanec, dohodnina, dohodek, davčno obdobje, delodajalec, fizične osebe, obračun davka, obračun plače, pravne osebe, vzdrževan družinski član, vzdrževan otrok, zakon, zaposlenec.
Objavljeno: 23.11.2011; Ogledov: 2948; Prenosov: 429
.pdf Celotno besedilo (6,02 MB)

4.
PROBLEMATIKA DAVČNEGA VRTILJAKA V SLOVENIJI IN VELIKI BRITANIJI TER PREDLAGANE REŠITVE
Dejan Lipičnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Predmet diplomskega dela so sistemska utaja davčni vrtiljak v Sloveniji in VB, zakonodaja, ki jo ta utaja izkorišča, ter predlagani in že sprejeti ukrepi proti tej utaji. To utajo omogoča trenutni davčni sistem, ki določa, da se intrakomunitarna dobava blaga obdavči z 0-odstotno stopnjo, ter obračunavanje DDV in uveljavitev pravice do povrnitve DDV. V diplomskem delu smo opisali in slikovno prikazali, kako potekajo intrakomunitarna dobava blaga, obračunavanje DDV in uveljavitev pravice do povrnitve DDV ter kako to izkoriščajo utajevalci pri izvajanju davčnega vrtiljaka. Davčni vrtiljaki so resen problem držav članic EU. Kljub vsem do sedaj sprejetim ukrepom so utajevalci vedno znova uspeli prirediti davčne vrtiljake tako, da so zaobšli te ukrepe. Največji problem pri boju proti davčnim vrtiljakom je neenotnost držav članic EU pri sprejemanju zelo nujnih ukrepov, s katerimi bi se morda morali odreči do sedaj določeni samostojnosti pri določanju davčnih stopenj in predvidenih kazni. Na obravnavano problematiko je bilo podanih že mnogo predlogov, ki bi morda v celoti odpravili problem, vendar bi za to morale države članice EU poenotiti davčno, kazensko in gospodarsko-pravno zakonodajo, za kar pa so ali še niso pripravljene.
Ključne besede: davčni vrtiljak, davek na dodano vrednost, davčni zavezanec, obračun za DDV, intrakomunitarna dobava, utaja davka na dodano vrednost.
Objavljeno: 11.10.2013; Ogledov: 1229; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

5.
Postopek obdavčitve dohodkov v skladu z mednarodnimi pogodbami
Lidija Pirc, 2016, magistrsko delo

Opis: Od začetka samostojnosti je Republika Slovenija prevzela veliko mednarodnih sporazumov, ki so bili sklenjeni s SFRJ, nekaj jih je sklenila sama in predpostavlja se, da jih bo sklenila še veliko več. Trenutno ima Slovenija sklenjenih 57 mednarodnih sporazumov, z uporabo katerih odpravlja dvojno obdavčitev, razreši številne davčne probleme, preprečuje možnost davčnih utaj ter omogoča lažjo menjavo na trgu. Kljub temu, da je področje mednarodnega obdavčenja že nekaj časa v veljavi je še veliko nejasnosti in neznanja. Veliko je neenakosti med državami članicami glede posameznih členov konvencij, kar pomeni, da so zavezanci – nerezidenti v državi vira postavljeni v neenak davčni položaj (npr. profesorji, raziskovalci, študentje,..), posledično pa so lahko zaradi neenotnega davčnega sistema tudi finančno oškodovani. Davčna zakonodaja, ki ureja postopek obdavčitve dohodkov v skladu z mednarodnimi pogodbami se od vsega začetka ni veliko spremenila. Dvojno obdavčenje ima v današnjem času vedno večji pomen, saj vpliva na prost pretok blaga, kapitala, storitev, delovne sile in prosto ustanavljanje gospodarskih družb. V magistrski nalogi sem se osredotočila predvsem na postopke obdavčitev dividend, obresti in plačil uporabe premoženjskih pravic, kjer pride do obdavčitve, kakor tudi na postopke med povezanimi družbami iz različnih držav članic EU, kjer se s pomočjo Direktiv implementiranih v nacionalno zakonodajo, omogoča odprava morebitne dvojne obdavčitve. Implementirane Direktive so tudi edina skupna točka držav članic pomembnih pri obdavčitvi dohodkov pravnih oseb. Cilj magistrskega dela je bil tudi prikazati razlike med postopki obdavčitve posameznih vrst dohodkov na Hrvaškem in v Avstriji.
Ključne besede: dvojno obdavčenje, davčni odtegljaj, mednarodne pogodbe, znižanje ali oprostitev, vračilo davka, dividende, obresti, premoženjske pravice, direktive, nerezident, povezane družbe, davčni obračun, globa
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 933; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici