| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 172
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Analiza informacijskega sistema za upravljanje energije iz obnovljivih virov
Igor Volf, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrski nalogi obravnavamo analizo informacijskega sistema za upravljanje energije iz obnovljivih virov. V elektroenergetskem sistemu vgradnja obnovljivih virov povzroča negativne vplive zaradi fizikalnih lastnosti komponent ter popolnoma stohastične proizvodnje električne energije. Analizirali smo osnovne zakonitosti tradicionalnega elektrodistribucijskega omrežja in obnovljivie vire s poudarkom na sončnih ter vetrnih elektrarnah, napredno merilno infrastrukturo in virtualno elektrarno, ki sta že uveljavljena ter ključna gradnika pametnih omrežij in veljavno zakonodajo s področja obnovljivih virov električne energije. Raziskali smo vpliv vgradnje baterijskih hranilnikov, ker bodo v prihodnosti nujen element in pogoj za zanesljivo delovanje elektrodistribucijskega omrežja pri nadaljnem vključevanju obnovljivih virov električne enrgije, obstoječo standardizacijo s področja vodenja elektroenergetskih omrežij, standardizirano informacijsko povezovanje naprednih naprav, vodenje razpršene proizvodnje in področje informacijske varnosti. Na polagi analiz in raziskav smo izdelali model distribucijskega omrežja z obnovljivimi viri električne energije v skladu s IEC 61970 IN IEC 61968 - CIM standardom. V obstoječi model smo na novo definirali razred sončne elektrarne in baterijskega hranilnika. Komisiji za standardizacijo pametnih omrežij v okviru IEC - TC 57 bomo predlagali dopolnitev CIM modela z novima razredoma. Predlagamo tudi dodatne tehnične zahteve za povezjivost obnovljivih virov električne energije v obstoječe distribucijske centre vodenja. Za standardizirano komunikacijsko povezljivost predlagamo standard družine IEC 61850, ki predpisuje komunikacijske povezave za razpršeno proizvodnjo in otočna omrežja. Predlog bo predlagan za sprembo Sistemskih obratovanlih navodil distribucijskega omrežja. Predlog celovite rešitve bo omogočal centrom vodenja osveženo stanje omrežja s terena in stalen nadzor nad obnovljivimi viri z možnostjo upravljanja. S celovito rešitvijo bo mogoče izboljšati razmere v elektroenergetskem sistemu in s tem zanesljivost oskrbe končnim uporabnikom distribucijskega omrežja.
Ključne besede: Obnovljivi viri električne energije, Informacijski sistem, Hranilnik električne energije, Podatkovni model distribucijskega omrežja
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 755; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (7,10 MB)

32.
Obratovalne karakteristike modela vetrne turbine
Kristjan Hostnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema izdelavo 3D modela vetrne turbine, premera rotorja 260 milimetrov v CAD programu, katerega smo izdelali s postopkom selektivnega laserskega sintranja. S fizičnim modelom smo opravljali meritve na testni progi v Laboratoriju za turbinske stroje na Fakulteti za strojništvo v Mariboru. Cilj diplome je bil prikaz obratovalnih karakteristik trikrake vetrne turbine v primerjavi s trikrakim propelerjem. Najbolj nas je zanimala odvisnost med izkoristkom rotorja in koeficientom moči. Primerjava rezultatov meritev kaže, da so obratovalne karakteristike obeh rotorjev zelo podobne.
Ključne besede: Obnovljivi viri energije, energija vetra, vetrna turbina, oblikovanje lopatice, meritve, rezultati.
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 859; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

33.
KRIOGENA AKUMULACIJA ENERGIJE
Rok Špindler, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazan postopek kriogene akumulacije energije, kar je dokaj nova in še nerazvita tehnologija. Uporabna je za akumulacijo viškov energije elektrarn, ki obratujejo na obnovljive vire energije. Opisali smo postopke utekočinjanja, shranjevanja in uplinjanja zraka, kjer energijo shranjujemo in jo nato pridobimo nazaj. Preučili smo različne možne postopke in poiskali vir toplote, ki zadostuje potrebam tega postopka, hkrati pa je okolju najbolj prijazen, za kar se je izkazala geotermalna energija. Naredili smo računalniško simulacijo utekočinjanja in uplinjanja zraka s pomočjo programskega paketa Aspen Plus. V računalniških simulacijah smo spreminjali različne parametre in iskali pogoje, ki so najboljši za obratovanje. Ugotovili smo, da ima postopek velik potencial, je okolju najbolj prijazen med do zdaj znanimi procesi akumulacije energije in bi lahko v prihodnosti postal najpogosteje uporabljan postopek shranjevanja energije.
Ključne besede: kriogena akumulacija energije, obnovljivi viri energije, utekočinjen zrak, geotermalna energija, Aspen Plus
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 1199; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

34.
POVEČANJE ENERGETSKE UČINKOVITOSTI IN KONKURENČNOSTI PODATKOVNIH CENTROV Z IZRABO OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE
Boštjan Baboc, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se podrobneje dotaknil teme o energetski učinkovitosti podatkovnih centrov. Za boljše razumevanje obravnavanega področja sem raziskal in opisal tehnične zasnove podatkovnih centrov, vplive na porabo energije in možnosti izrabe proizvedene energije iz obnovljivih virov energije (OVE). Na podlagi smernic stroke in matematičnih modelov sem izvedel tehnično in ekonomsko analizo vpliva rabe proizvedene energije iz OVE na energetsko učinkovitost podatkovnega centra IZUM.
Ključne besede: podatkovni center, zeleni podatkovni center, energetska učinkovitost, obratovanje, hlajenje, napajanje, obnovljivi viri energije, sončna elektrarna, izpusti toplogrednih plinov
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 617; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (5,15 MB)

35.
Rekonstrukcija kotlarne na biomaso v obstoječem poslovnem objektu
Franc Lopan, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje rekonstrukcijo kotlovnice na biomaso. V uvodnih delih diplomskega dela je opisana biomasa kot gorivo, kotli na biomaso z avtomatskim doziranjem goriva in obstoječe stanje ter zahteve naročnika. Srednji del prikazuje izračun in določitev kotla ter ostalih elementov inštalacij. V načrtih in shemah je prikazana hidravlična vezava kotla na biomaso in UNP na obstoječ sistem ogrevanja. Zadnje poglavje diplomskega dela zajema popis materiala in del s stroškovno oceno ter primerjavo stroškov ogrevanja in časa vračila naložbe napram UNP.
Ključne besede: Rekonstrukcija, kotlarna, biomasa, sekanci, obnovljivi viri energije, UNP
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 556; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (8,44 MB)

36.
KONCEPTUALNI MODEL OŽIVITVE TRGA TOPLOTNIH SOLARNIH SISTEMOV V EVROPSKI UNIJI
Zala Grivec, 2016, magistrsko delo

Opis: Pri analizi energetske bilance ugotovimo, da smo zašli v napačno smer. Soočamo se s podnebnimi spremembami, odvisnost od uvoza nafte in drugih fosilnih goriv vpliva na našo družbo, ki postaja občutljiva na spremembe, ki se dogajajo na tem področju (neenakomerna nihanja cen goriv, nerealne in nemogoče prihodnje napovedi analitikov glede dogajanja s fosilnimi gorivi ter njihovimi cenami, prekinitve dobav zaradi političnih ozadij …). V teh razmerah postane sektor obnovljivih energij, v našem primeru sončna energija, zelo dobra alternativa, saj zmanjšuje odvisnost od fosilnih goriv ter omogoča zmanjševanje emisije toplogrednih plinov oz. onesnaževanje okolja, izkorišča cenovno ugodnejše in čiste energetske vire ter omogoča tehnološki razvoj lokalni industriji. Zavedanje, da so obnovljivi viri energije, izmed katerih je tudi sončna, ključnega pomena za trajnostno prihodnost našega planeta, je treba dvigniti na višjo raven. Z uporabo sončne energije s pomočjo toplotnih solarnih sistemov se tako prispeva v boju proti podnebnim spremembam, pozitivnim učinkom glede zanesljivosti oskrbe z energijo ter zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv, ustvarjanju novih lokalnih delovnih mest ter čistejšemu okolju za življenje ljudi. Današnje toplotne solarne tehnologije so učinkovite in zanesljive pri zagotavljanju sončne energije za široko uporabo – od ogrevanja sanitarne vode do ogrevanja prostorov stanovanjskih stavb in javnih zgradb, solarnega hlajenja, solarnega daljinskega ogrevanja, proizvodnje procesne toplote ter razsoljevanja morske vode. Sončna energija prinaša koristi za končnega uporabnika in za družbo kot celoto. Ekonomska korist sončne energije je torej nadomeščanje uporabe fosilnih goriv, s čimer se zmanjšuje stroške ogrevanja in se jih na ta način lažje načrtuje. Strojna oprema in vgradnja predstavljajo skoraj vse stroške ogrevalnega sistema, medtem ko za delovanje ne potrebuje goriva in ima nižje stroške vzdrževanja v času delovanja. Nasprotno to velja za konvencionalne sisteme ogrevanja, kjer se večina stroškov pojavi med dobo delovanja (gorivo). Četudi bi lahko domnevali dolgoročno stabilne cene energije, obstaja v Evropi ogromen tehnični potencial za vgradnjo TSS s povračilno dobo od 5 do 15 let, kar je veliko manj od povprečne dobe uporabe – 20 do 25 let za tovrstne alternativne ogrevalne sisteme. Torej je toplotni solarni sistem dolgoročno racionalna investicija. Tehnični potencial je seveda toliko višji, če bodo cene energije dolgoročno naraščale – in ob upoštevanju dejanskih družbeno-političnih in okoljskih stroškov uporabe fosilnih goriv. V nekaterih državah je že vidna jasna povezava med poviševanjem cen konvencionalnih goriv ter večanjem povpraševanja po sprejemnikih sončne energije. Vendar pa največji del potencialne rabe sončne energije ekonomsko ne preživi pod sedanjimi tržnimi pogoji. Največjo prepreko rasti predstavljajo visoki začetni investicijski stroški, kar je finančni in psihološki element pri končnih uporabnikih, ki se neracionalno raje odločajo za konvencionalne vire in s tem za višje stroške v prihodnosti ter zavračajo dolgoročno optimalno različico prav zaradi visokih začetnih investicijskih stroškov. Da bi odstranili te ovire, veliko lokalnih, regionalnih in nacionalnih vlad sprejema spodbujevalno politiko in tako ponuja finančne spodbude za vgradnjo TSS. Do zdaj so bile tovrstne spodbude ključni element za razvoj trga toplotnih solarnih sistemov, predvsem v tistih delih, kjer je ta trg v začetnih razvojnih fazah. Pod sedanjimi pogoji bi ukinitev teh spodbud pomenila veliko škodo in stagnacijo tega trga. Izkušnje najbolj razvitih trgov kažejo, da je ta trg lahko samostojen brez finančnih spodbud takrat, ko je dosežen minimum kritične mase. Pri finančnih spodbudah količina ni zadosten pogoj, saj morajo biti pazljivo zastavljene, da zagotovijo zdravo tržno rast. Gre za velik tehnični potencial ekonomije obsega različnih stopenj vrednostne verige.
Ključne besede: sončna energija, toplotni solarni sistem, sprejemniki sončne energije, trg toplotnih solarnih sistemov, obnovljivi viri energije
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 595; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

37.
ZASNOVA IZVEDBE MIKRO VETRNE ELEKTRARNE V LEPI NJIVI
Iztok Reberšak, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali vetrovne razmere za postavitev vetrne elektrarne v Lepi Njivi. V uvodnih poglavjih je opisana zgodovina postavitev vetrnih elektrarn in sestavni deli vetrnic. Na osnovi meritev vetra smo izbrali najprimernejši vetrni sistem. Predstavili smo rezultate meritev hitrosti vetra ter proizvodnjo električne energije v različnih primeri. Na osnovi proizvedene električne energije smo ugotavljali ekonomsko upravičenost postavitve obravnavanega vetrnega sistema.
Ključne besede: mikro vetrna elektrarna, obnovljivi viri, energija vetra, veter, proizvodnja električne energije, meritve
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 1266; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (8,42 MB)

38.
ENERGIJSKO UČINKOVITA GRADNJA LESENIH JAVNIH OBJEKTOV
Dejan Jerele, 2016, diplomsko delo

Opis: Javni objekti se praviloma gradijo za več desetletij, in sicer s pomočjo proračunskega denarja in razpisnih sredstev. Zaradi omejenosti slednjih se pogoji z vsakim novim razpisom zaostrujejo, posledično to zahteva večjo učinkovitost objekta. Učinkovitost stavbe združuje minimalne vplive na okolje, majhno porabo energije in ekonomičnost gradnje. Lesena gradnja je način gradnje, ki vse to omogoča, hkrati pa je gradnja hitra in čista ter omogoča hitro vselitev uporabnikom, kar je v primeru vrtcev ključno. Leseni vrtci lahko zaradi dobrega počutja uporabnikov še posebej veliko prispevajo pri popularizaciji energetsko učinkovite lesene gradnje.
Ključne besede: les, lesena gradnja, energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije, učinkovita raba energije, gradbeništvo, arhitektura
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 973; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (18,31 MB)

39.
PRINCIPI IN VIDIKI VEČSTANOVANJSKE PASIVNE GRADNJE
Davor Kazija, 2016, diplomsko delo

Opis: Velika poraba energije in proizvajanje škodljivih emisij CO2 so velik problem našega časa. Gradbeni sektor predstavlja 40% celotne porabe energije v Evropi. Pasivna gradnja in uporaba trajnostnih virov lahko drastično zmanjša porabo energije in negativen vpliv stavb na okolje, hkrati pa uporabniku omogoči boljše bivalne pogoje. V Sloveniji so pogoste enodružinske pasivne hiše, le malo investitorjev in izvajalcev pa se poda v gradnjo večstanovanjskih pasivnih stavb. Še manj so prisotne visoke pasivne stavbe, ki lahko prihranijo več energije in nudijo boljše bivalno okolje veliko večjemu številu prebivalcev. V diplomskem delu smo preučili principe pasivnega standarda, izpostavili posebnosti večstanovanjske pasivne gradnje in prikazali njene prednosti in slabosti. Kot referenčni primer smo iz več vidikov analizirali visoko večstanovanjsko pasivno stavbo v Sloveniji in naredili primerjavo s podobnimi stavbami v Evropi. Kljub številnim predvidenim zahtevam Evropske unije glede energetske učinkovitosti novih in obstoječih stavb, ki morajo biti izpolnjene do leta 2020, je v Sloveniji večstanovanjska pasivna gradnja še vedno v začetni fazi. Razlogi za to so tako nezanimanje investitorjev za okoljevarstvo, pomanjkanje sposobnih izvajalcev in zmotno prepričanje kupcev, da je življenje v mestu neprijetno, kot tudi neodzivnost stroke in slabe razmere v gradbeni industriji.
Ključne besede: pasivna gradnja, visoka večstanovanjska pasivna stavba, energetska učinkovitost, Eko srebrna hiša, raba energije, obnovljivi viri
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 532; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

40.
VKLJUČITEV VETRNE IN SONČNE ELEKTRARNE V KONCEPT OBRATOVANJA NAVIDEZNE ELEKTRARNE
Dejan Mihelič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni izračuni optimalnega obratovanja proizvodnih virov električne energije, ki delujejo kot enota. Proizvodni viri električne energije, vključeni znotraj diplomske naloge, so sončna, vetrna in bioplinska elektrarna. Določene so urne napovedi električnih moči ter stroški, prihodki in dobički, in sicer za potrebe organizatorja energetskega trga, v kolikor bi enota proizvodnih virov želela sodelovati na energetskem trgu.
Ključne besede: navidezna elektrarna, obnovljivi viri energije, energetski trg, optimalno obratovanje
Objavljeno: 19.08.2016; Ogledov: 927; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici