| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 172
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
PRAVNI PROBLEMI PRI POSEGIH V VELJAVNO DODELJENE DRŽAVNE POMOČI ZA PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE
Alenka Domjan, 2016, magistrsko delo

Opis: Izgorevanje fosilnih energentov negativno vpliva na naš planet in v veliki meri pripomore k negativnim spremembam našega okolja. Z namenom preprečitve teh sprememb se od devetdesetih let prejšnjega stoletja v svetu, tudi v političnem opredeljevanju, vse bolj krepi zavedanje, da je treba ukrepati in s tem namenom svetovne politike vse več pozornosti posvečajo uvajanju programov, s katerimi bi te spremembe preprečili oziroma jih vsaj omilili. Evropska unija ima pri aktivnostih varovanja okolja vodilno vlogo v svetu. Predvsem pa znotraj unije skrbi za uresničevanje zastavljenih ciljev varstva okolja in državam članicam nalaga obveze za izpolnjevanje skupnih ciljev in dopušča ukrepe, ki naj bi zagotovili izpolnitev zadanih ciljev. S tem namenom dopušča tudi izjeme od načelne prepovedi dodeljevanja državnih pomoči. Le te so dopustne le, če so skladne s pravili, ki opredeljujejo njihovo dodelitev, katera so v izključni pristojnosti Evropske komisije, in uresničujejo cilje skupnega interesa, kar skrb za varstvo okolja zagotovo je. Tako je, dodeljena skladno z enimi od takšnih pravil, to je s smernicami o državni pomoči za varstvo okolja in (energijo) , izjemoma dopustna tudi državna pomoč proizvajalcem, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, če je predhodno tudi potrjena s strani Evropske komisije. Takšna državna pomoč, je bila leta 2009 z Energetskim zakonom uveljavljena tudi v Republiki Sloveniji, kot podpora za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov v okviru podporne sheme. Uveljavitev podporne sheme je bila smiselna in predvsem potrebna z namenom spodbuditi potencialne investitorje k investicijam, ki bodo prispevale k razvoju oziroma povečanju deleža električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, v skupni bruto končni rabi električne energije. Evropska unija je Republiko slovenijo z Direktivo 2009/28/ES Evropskega parlamenta in sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov namreč obvezala do leta 2020 doseči 25 odstotni delež energije iz obnovljivih virov v skupni bruto končni rabi energije. Proizvajalci, ki so zgradili oziroma namestili proizvodne naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov so tako lahko v okviru podporne sheme pridobili podpore, namenjene za pokritje razlike med stroški proizvodnje, vključno z normalnim donosom na vložena sredstva, in prihodki od prodaje te proizvedene električne energije na trgu. Ker so bile vrednosti podpor določene administrativno, na podlagi vrednosti primerljivih investicij pred uveljavitvijo podporne sheme, in v obdobju med leti 2010 in 2012 niso bile usklajene z razmerami enakih investicij posameznih tehnologij na trgu (katerih cene so se bolj ali manj prepolovile), so v mnogih primerih proizvajalcem dodeljene podpore, za katere se izkazuje, da niso sorazmerne in presegajo dopusten obseg državne pomoči opredeljen tako v smernicah o državni pomoči za varstvo okolja in (energijo), kot tudi v nacionalni zakonodaji. V takšnih primerih bi država načeloma morala poseči v že dodeljene državne pomoči, ki se bodo proizvajalcem izplačevale za vso proizvedeno električno energijo v obdobju 15 let od namestitve proizvodne naprave, in jih, skladno z zakonodajnimi določbami, korigirati tako, da bodo služile svojemu namenu, to je pokritju razlike med stroški proizvodnje, vključno z normalnim donosom na vložena sredstva in prihodki od prodaje te energije na trgu.
Ključne besede: Evropska unija, Slovenija, varstvo okolja, obnovljivi viri energije, državne pomoči, zakonodaja, električna energija, investicije.
Objavljeno: 13.12.2016; Ogledov: 959; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

22.
VPLIV PODNEBNE IN ENERGETSKE POLITIKE TER PRAVA EVROPSKE UNIJE NA PROBLEMATIKO OBNOVLJIVIH VIROV
Vilma-Alina Šoba, 2016, magistrsko delo

Opis: Slovenija ima na področju obnovljivih virov energije (OVE) ambiciozne cilje, ki med drugim predvidevajo najmanj 25 % delež OVE v bruto končni rabi energije do leta 2020. K uresničevanju teh ciljev so že (in še bodo) pripomogli tudi različni mehanizmi podpor na tem področju, ki pa jih v prihodnje zagotovo čakajo nekatere spremembe. Kje je trenutno Slovenija kot ena izmed DČ EU, kako Slovenija in ostale DČ uresničujejo postavljene cilje, kakšna je nacionalna politika na področju OVE, s kakšnimi težavami se srečujejo DČ in kako delujejo podporni mehanizmi so le nekatera izmed vprašanj na katera odgovarjamo v magistrski nalogi.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, podporni mehanizmi, podnebne spremembe.
Objavljeno: 13.12.2016; Ogledov: 1061; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

23.
Uvajanje tehnologij pridobivanja električne in toplotne energije z uplinjanjem lesnih sekancev v podjetju BIOFIT d.o.o.
Tadeja Kuhar Osterman, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Glavni cilji evropske energetske in podnebne politike so varnost oskrbe, konkurenčnost in trajnost. Države članice EU so se zavezale znižati emisije toplogrednih plinov do leta 2030 za 40 % glede na delež iz leta 1990 in delež vse porabe energije iz obnovljivih virov energije zvišati na vsaj 27 %. Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi, zato les predstavlja pomemben obnovljiv vir energije. Slovenska zakonodaja z novim Energetskim zakonom ugodno vpliva tudi na razvoj in umeščanje tehnologij pridobivanja električne energije in toplote iz obnovljivih virov energije. Osrednji del raziskovanja predstavlja analiza obstoječega proizvodnega procesa pridobivanja lesne biomase v podjetju BIOFIT d.o.o. Ugotovimo neustrezno kakovost lesnih sekancev glede na potrebe trga, kot tudi prenizko proizvodno zmogljivost. V podjetje smo uvedli tehnologijo soproizvodnje električne energije in toplote z uplinjanjem lesne biomase. S programskim orodjem ARIS smo izdelali model rešitve prenove proizvodnega procesa pridobivanja lesne biomase neposredno iz gozda in sicer za pridobivanje visokokakovostnih lesnih sekancev z uvedbo ukrepov sortiranja, od izvora lesa do končnega kupca, sejanja in sušenja lesnih sekancev.
Ključne besede: proizvodna naprava SPTE, obnovljivi viri energije (OVE), lesna biomasa
Objavljeno: 30.11.2016; Ogledov: 1296; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (3,32 MB)

24.
ZADRUŽNIŠTVO PRI NALOŽBAH V OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE
Jasmina Vengust Otorepec, 2016, diplomsko delo

Opis: Do leta 2020 bo vsaj 20 odstotkov bruto končne porabe energije v Evropski uniji potrebno proizvesti iz obnovljivih virov energije. V zadnjih letih se v določenih evropskih državah za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije subjekti vse pogosteje povezujejo v energetske zadruge. Nemčija in Danska imata v tem pogledu najbolj izpopolnjeno zakonodajo, prav tako pa je v teh dveh državah tovrstna oblika naložb v OVE najbolj razširjena. Medtem, ko sta je Danska osredotočila predvsem na vetrno energijo, nemške zadruge uporabljajo bolj razpršen portfelj. Energetske zadruge so v tem trenutku optimalna pravna oblika, ki omogočajo preoblikovanje iz monopolnih energetskih korporacij v energetsko demokracijo, ter omogoča državljanom, da aktivno sodelujejo v projektih obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti. Model REScoop ima številne prednosti. Najpomembnejše so pozitivni vpliv na okolje, ustvarjanje lokalne vrednosti, premoženjsko pravni vidiki, ki prinašajo dobičke iz kapitala, pri tem pa omejujejo osebno odgovornost iz naslova poslovanja. Energetske zadruge so marsikje v Evropi družbeno najbolj sprejemljiva pravna oblika gospodarske družbe za obnovljive vire energije. Lokalno nasprotovanje projektom v obnovljive vire energije (tipično za vetrne turbine) se zmanjša, če je državljanom dana možnost, da vlagajo in uporabljajo del proizvodnje take naprave za lastne potrebe. Tako ima lokalno prebivalstvo poleg deleža pri dobičku tudi dostop do čiste energije po pošteni ceni. Namen energetskih zadrug je v povezovanju, da so v lasti velike skupine državljanov, kjer so naložbe posameznih članov finančno sprejemljive. Take zadruge koristijo lokalni skupnosti, ustanovljene so z namenom, da izpolnijo določene potrebe skupnosti. Običajno delijo del dobička s svojimi člani, ostanek pa uporabijo za razvoj novih projektov ali korist lokalne skupnosti kot celote. Nekatere energetske zadruge so na primer financirale gradnjo lokalne energetsko varčne večnamenske dvorane, druge pa so postavile točko polnjenja za električna kolesa. Tako imajo vsi lokalni prebivalci koristi od projektov in dobičkov, ki jih ustvarjajo. V Evropi imamo več kot 2.400 energetskih zadrug, tako imenovanih REScoops - renewable energy cooperatives, ki se nahajajo predvsem v zahodni Evropi. Cilj teh držav pa je vsaj še podvojiti njihovo število. V Vzhodni Evropi obstaja zelo malo energetskih zadrug, primarno zaradi neugodnih podpornih mehanizmov za naložbe obnovljive vire energije, in zato, ker ima beseda "zadruga" še vedno negativen prizvok in spominja na komunističen sistem. Največ energetskih zadrug je ustanovljenih v Nemčiji, Avstriji in na Danskem. Sledijo pa jim tudi druge države: Švedska, Belgija, Velika Britanija, Španija, Hrvaška… V Sloveniji strokovne vladne službe priznavajo, da tudi pri nas obstaja potencial za kreiranje in razvoj lokalnih energetskih zadrug za proizvodnjo in koriščenje energije iz obnovljivih virov energije. Vendar je praksa ustanavljanja energetskih zadrug slabo razvita.
Ključne besede: zadruga, energetska zadruga, obnovljivi viri energije
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1004; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (961,14 KB)

25.
Vpliv davčne politike na OVE in energetsko trajnost v Sloveniji in izbranih Evropskih državah
Hermina Ternovšek, 2016, magistrsko delo

Opis: Stanje okolja v Evropi in svetu se hitro poslabšuje. Človek s svojo dejavnostjo povečuje potrebo po naravnih virih in s tem breme na okolje. Naravni viri se trošijo z zaskrbljujočo hitrostjo, še posebej v državah v razvoju, ne da bi tudi pospeševali njihov razvoj. Zaloge fosilnih goriv, še posebej nafte, se zmanjšujejo, vendar cene ne odražajo tega stanja. Odvisnost razvitih držav od fosilnih goriv se kaže v mednarodnih napetostih in konfliktih. Trenutni način netrajnostne proizvodnje in potrošnje, katerega značilnosti sta hitro usihanje naravnih virov in rastoča onesnaženost, je nesprejemljiv. Razvite države izkoriščajo vire in s tem vplivajo na podnebje in okolje do takšne mere, da ostaja le malo prostora za trajnostno in nujno rast držav v razvoju. Čeprav zaznavamo napredek na nekaterih področjih, vidimo tudi resne okoljske probleme, za katere rešitev še ni na vidiku. Podnebje se spreminja in vedno več je dokazov, da mnoge poplave in ekstremni vremenski pojavi, ki smo jim priča vplivajo na trg, ki ga vodijo nepravilno oblikovane cene Resničnih stroškov izrabe okolja ne plačujemo. Trošimo in proizvajamo, kot da so zemeljske danosti neomejene in zastonj. Stroške rabe okolja preprosto puščamo prihodnjim generacijam in prebivalcem drugih (revnejših) delov sveta. Cene na današnjem trgu so izkrivljene, kar daje trgu nepravilne signale. V tržno orientiranih gospodarstvih cene izdelkov in blaga vsebujejo stroške proizvodnje, vendar načeloma ne vsebujejo stroškov okoljskih škod in vplivov na zdravje. Te škode ekonomisti imenujejo »eksterni stroški«. Tržna ekonomija ne internalizira eksternih stroškov. Večina okoljskih stroškov se šteje za eksterne in plačani so s strani davkoplačevalcev, ali pa sploh niso plačani. Večinoma se akumulirajo v obliki degradacije okolja in tako bremenijo prihodnje generacije. Težavne so tudi določene subvencije, ki so škodljive okolju. Subvencije v energetiki v EU so bile ocenjene na 27 milijard evrov na leto. Cene so nadalje izkrivljene s splošnimi davki. Okoljski davki v Evropi dosegajo 7% BDP, medtem ko prispevki za socialno varnost predstavljajo 35% BDP. Skupaj z drugimi davki, kot npr. DDV, davki na plače in dobiček, pokrivajo približno 85% vseh evropskih davčnih prihodkov. Trenutno v Evropski uniji, katere dva najbolj pereča problema sta brezposelnost in degradacija okolja, davčni sistem in sistem državnih pomoči negativno vplivata na zaposlenost in podpirata zlorabo naravnih virov. Z drugimi besedami, obdavčujemo ekonomske pluse namesto ekonomskih minusov. Izkrivljeni signali trga o ceni naravnih virov stimulirajo netrajnostno proizvodnjo in potrošnjo. Skrajni čas je, da se to stanje spremeni. Učinkovita zelena javnofinančna reforma bi postavila vse stvari na pravo mesto. Zelena javnofinančna reforma Reforma javnofinančnega sistema v smeri, ki bi stimulirala vzdržno obnašanje tako proizvajalcev kot potrošnikov, je ena od pogosto navajenih rešitev za zgoraj opisane izzive degradacije okolja zaradi nepravilnih signalov trga. Namen zelene javnofinančne reforme je rešiti opisani problem s prerazporeditvijo davčnih obremenitev iz dela na naravne vire in z reformo politike subvencioniranja. Izraz zelena javnofinančna reforma se torej uporablja za reformo, ki vsebuje prenos davčnega bremena iz davkov na delo na davke na okolje, t.j. na uporabo energije ali drugih virov in surovin, okoljsko nevarnih substanc in izdelkov. Reforma obenem vključuje ukinitev okolju škodljivih subvencij in drugih spremljajočih ukrepov. S pomočjo zelene javnofinančne reforme je mogoče spremeniti smer razvoja v razvoj, ki upošteva načela trajnostnega razvoja oziroma postaviti temelje za tržno delovanje v smeri trajnostnega razvoja. V zadnjih letih smo bili priča nastajanju razmer zaradi globalnega segrevanja ozračja. Kupi odloženih odpadkov so vedno večji, okoljski mediji, kot so voda, zrak in tla, pa vse bolj onesnaženi z različnimi substancami. Vse to ima posledično škodljive vplive tudi na zdravje ljudi.
Ključne besede: obnovljivi viri električne energije, trajnostni razvoj, davek, davčna reforma, zeleni davki, Nemčija, Danska, Nizozemska, Slovenija
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1082; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

26.
ANALIZA USPEŠNOSTI PROJEKTA SONČNE ELEKTRARNE GRMEN D. O. O.
Tanja Grm, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na analizi dveh aktivnih investicijskih projektov sončne elektrarne, in sicer na osnovi izračuna ČSV naložbe in pa analizi občutljivosti ključnih spremenljivk. Z namenom svetovanja investitorju je v raziskavo vključena še analiza novega investicijskega projekta, tj. naložbe v obnovljivi vir energije: sončno elektrarno. Glede na to, da raziskava temelji na analizi investicijskega projekta, so sam pojem, namen sestave, analize in vrednotenja na kratko opredeljeni v uvodnem delu. Prav tako so v diplomskem delu na kratko predstavljene metode vrednotenja investicij. Izbrane in v raziskavi tudi uporabljene metode pa so natančneje opredeljene. S samim izračunom ČSV naložbe in analize občutljivosti projekta sta v delu poudarjena pomen in upoštevanje teh dejavnikov pri odločanju o investicijah z velikim kapitalskim vložkom, kar naložba v sončno elektrarno je. Prav tako je v delu poudarek na pomenu subvencije za obnovljive vire energije Evropske skupnosti, katere del je tudi Slovenija. V sklepnem delu so podane na osnovi izdelanih izračunov in analiz pripravljene ugotovitve ter zaključno mnenje o odločitvi glede vsebine nove investicije.
Ključne besede: sončna elektrarna, investicijski projekt, čista sedanja vrednost investicije, obnovljivi viri energije, diskontna stopnja
Objavljeno: 03.11.2016; Ogledov: 1195; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

27.
Študija izvedljivosti postavitve vetrne elektrarne
Damjan Vetrih Lapornik, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je izvedba študije izvedljivosti postavitve vetrne elektrarne na mikro lokaciji. Pri določitvi lokacije smo med seboj primerjali lokacije Krvavca, Lisce in Rogle glede na naslednje parametre: hitrost in smer vetra, okoljevarstveni dejavniki ter uporaba prosto dostopnih vetrnih turbin na trgu. Za izbrano lokacijo smo določili najprimernejši vetrni turbini, predstavili njuni tehnični karakteristiki ter izračunali predvideno letno proizvodnjo električne energije. Začetno vrednost investicij in znesek obratovalnih stroškov smo predstavili v tabelah. Za podani vetrnici smo izvedli analizo ekonomične upravičenosti postavitve in na podlagi izračunov argumentirali upravičenost investicije.
Ključne besede: vetrna turbina, obnovljivi viri energije, študija izvedljivosti
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 1486; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

28.
LASTNA RABA ELEKTRIČNE ENERGIJE, PROIZVEDENE IZ SONČNE ELEKTRARNE
Robert Pirš, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava rabo električne energije in uporabo sončnih elektrarn v lastno korist. V uvodnih poglavjih je razloženo dosedanje stanje električne energije in obnovljivih virov skozi leta v Sloveniji. Na kratko so opisane vrste, dokumentacija in načini izvedbe sončnih elektrarn ter odjemalčevo zaznavanje njihove izrabe. Z uporabo nove uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov je narejen finančni načrt 5 kWp in 11 kWp sončne elektrarne po sistemu » net metering «.
Ključne besede: električna energija, obnovljivi viri energije, sončne elektrarne, poraba električne energije, uredba o samooskrbi, finančni načrt samooskrbe
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 1114; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

29.
Gradnja termoelektrarn v času razmaha evropske tranzicijske politike obnovljivih virov energije
Monika Jurgec, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je osredotočeno na gradnjo in delovanje termoelektrarn v času, ko si Evropska unija (v nadaljevanju EU) in države članice prizadevajo k trajnostnemu razvoju, ki temelji na zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo ob nizkih izpustih škodljivih toplogrednih ter drugih plinov. Končni cilj nizkoogljične družbe je pridobivanje energije iz obnovljivih virov (v nadaljevanju OVE), h katerim stremi tudi obširna energetska zakonodaja EU, ki je v zadnjem desetletju na tem področju bistveno napredovala. Kljub intenzivnemu boju za čim nižje emisije škodljivih plinov se delež OVE povečuje počasi, zato termoelektrarne še vedno predstavljajo bistven del proizvodnje električne energije, saj zaradi tradicionalne vloge zagotavljajo stabilno in zanesljivo oskrbo z energijo. Slednja je, v kombinaciji s škodljivimi vplivi termoelektrarn na okolje, dvorezen meč. V preteklosti so namreč termoelektrarne na premog predstavljale velik okoljski problem, saj kurjenje premoga dokazano onesnažuje okolje in posledično negativno vpliva na zdravje ljudi. V času, ko poskuša evropska družba preiti na zeleno energijo, ki ima manj škodljivih emisij, je pomembno, da se vloga termoelektrarn počasi zmanjšuje, oziroma, da se izvedejo ekološke sanacije teh objektov. V drugem delu se diplomsko delo osredotoča na gradnjo Bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj (v nadaljevanju TEŠ 6), ki je v dobrih desetih letih trajanja v javnosti dvignila veliko prahu, predvsem zaradi finančnih nejasnosti in sumov korupcije. Z analizo Investicijskih programov TEŠ 6 so bile ugotovljene nepravilnosti pri izračunih, prav tako se investitor ni držal dogovora z Republiko Slovenijo o ceni investicije, ki je presegla dovoljeno vrednost. Rešitev vprašanja delovanja Bloka 6 je v prihodnosti prestrukturiranje vodstva in nadzora TEŠ ter boljše sodelovanje med TEŠ in državo, s čimer bi se lahko morebitne nepravilnosti odkrile prej.
Ključne besede: energetska politika, okoljska politika, obnovljivi viri energije, termoelektrarne, sanacije, TEŠ 6, okolje, onesnaževanje, diplomske naloge
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 695; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (893,34 KB)

30.
IZKORIŠČANJE NIZKOTEMPERATURNIH VIROV ENERGIJE PLINSKIH KOGENERACIJSKIH MOTORJEV
Andrej Caf, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja izvirno in inovativno tehnično rešitev izkoriščanja nizkotemperaturnih virov energije kogeneracijskih plinskih batnih motorjev vgrajenih v sistem daljinskega ogrevanja. Rešitev je primerna za sisteme, kjer se za proizvodnjo toplote uporabljajo batni motorji na pogon s plinastim gorivom za sočasno proizvodnjo toplote in električne energije. Kogeneracijska naprava s plinskim batnim motorjem omogoča istočasno proizvodnjo toplote in elektrike v eni enoti. Pri tem naprava pretvori kemijsko vezano energijo goriva v mehansko z batnim motorjem z notranjim zgorevanjem, ki preko reduktorja poganja generator, ki proizvaja električno energijo. Pri kogeneracijskem procesu nastaja visokotemperaturna toplota, katera se uporabi za visokotemperaturno ogrevanje in nizkotemperaturna odpadna toplota, ki se preko hladilnega sistema in izpušnega sistema odvaja v okolje. Pri delovanju kogeneracijskega postroja nastala nizkotemperaturna toplota se lahko dodatno izrabi z uporabo visokotemperaturne toplotne črpalke in po potrebi dvigne tudi na 85C, kar omogoča visokotemperaturni režim ogrevanja poslovnih objektov, daljinskega ogrevanja ali v industrijskih procesih. Za prikaz učinkovitosti izrabe nizkotemperaturnih virov kogeneracijskega postroja bo izveden tudi ekonomski izračun, s katerim se dokazuje učinkovitost in smiselnost vključevanja visokotemperaturne toplotne črpalke v nove, ali obstoječe sisteme sočasne proizvodnje toplote in električne energije z batnimi plinskimi motorji.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, kogeneracijski plinski motor, visokotemperaturna toplotna črpalka, daljinsko ogrevanje, ekonomska analiza
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 929; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (4,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici