| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


111 - 120 / 172
Na začetekNa prejšnjo stran891011121314151617Na naslednjo stranNa konec
111.
Pomembnost izobraževanje in sprejemanja OVE
Matevž Obrecht, 2011, drugi članki ali sestavki

Ključne besede: obnovljivi viri energije, izobraževanje, trajnostni razvoj, energetika
Objavljeno: 30.05.2012; Ogledov: 1014; Prenosov: 26
URL Povezava na celotno besedilo

112.
113.
Vodik in vodikov koridor
Matevž Obrecht, 2010, drugi članki ali sestavki

Ključne besede: obnovljivi viri energije, tehnologija, energetski viri, energija
Objavljeno: 29.05.2012; Ogledov: 1123; Prenosov: 21
URL Povezava na celotno besedilo

114.
Prednosti in slabosti Akcijskega načrta za OVE
Matevž Obrecht, 2010, drugi članki ali sestavki

Ključne besede: obnovljivi viri energije, energetski viri, energija
Objavljeno: 29.05.2012; Ogledov: 1162; Prenosov: 26
URL Povezava na celotno besedilo

115.
ANALIZA POTENCIALOV OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V POMURJU IN ŠALEŠKI DOLINI
Edis Mustafić, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Glede na to, da je vse večji trend iskanje alternativnih virov energije, sem v diplomski nalogi izvedel analizo potencialov obnovljivih virov energije v Sloveniji. Namen naloge je bil predvsem zbrati točne podatke in analizirati potenciale obnovljivih virov energije v Sloveniji. V nalogi so povzeti dosedanji projekti in analize za posamezne obnovljive vire energije za posamezne regije, ki so združeni v celoto. Na podlagi zbranih podatkov obnovljivih virov energije sem v sklepu diplomske naloge primerjal dve področji, in sicer Šaleško dolino in Pomursko regijo. Analiziral sem potenciale obnovljivih virov energije za ti dve regiji ter navedel razloge za njihovo izkoriščanje oziroma ne izkoriščanje.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, sončna energija, vetrna energija, biomasa, bioplin, hidroenergija, geotermalna energija, primerjalna analiza, Šaleška dolina, Pomurje, izkoriščanje OVE
Objavljeno: 20.02.2012; Ogledov: 2978; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (5,61 MB)

116.
UPORABA LESNIH SEKANCEV ZA PROIZVODNJO ELEKTRIČNE IN TOPLOTNE ENERGIJE V TERMOELEKTRARNI TOPLARNI LJUBLJANA, D. O. O.
Luka Debeljak, 2011, diplomsko delo

Opis: Termoelektrarna Toplarna Ljubljana d. o. o., (v nadaljevanju TE-TOL, d. o. o., Ljubljana), že vrsto let proizvaja električno energijo in ogreva prebivalce mestne občine Ljubljana. Od začetka delovanja, leta 1967, do danes se je marsikaj spremenilo. TE-TOL, d. o. o., Ljubljana že ves čas svojega delovanja kot primarni energent za pridobivanje električne in toplotne energije uporablja premog. Najprej je uporabljal slovenski premog iz rudnikov Trbovlje in Velenje, nato je leta 2001 začel uporabljati samo indonezijski premog z višjo kurilno vrednostjo in boljšimi okoljskimi karakteristikami, manj žvepla in pepela. Od leta 2008 v kombinaciji s premogom uporablja tudi lesne sekance. Danes je problematika obremenjevanja okolja in ozračja vedno bolj v ospredju, kar dokazuje tudi nova zakonodaja na tem področju. Tudi v TE-TOL, d. o. o., Ljubljana se tega dobro zavedajo, zato so začeli uporabljati tudi lesne sekance. Lesna biomasa (lesni sekanci) so eden izmed čistejših virov energije. Njihova kurilna vrednost je visoka, trdni ostanek pa precej manjši, saj v primerjavi s premogom bolj dogorijo. TE-TOL, d. o. o., Ljubljana že tretje leto uporablja tudi lesne sekance in proizvaja čistejšo električno in toplotno energijo. Električno energijo prek stikališča oddaja v električno omrežje Slovenije, toplotno energijo pa prek Energetike Ljubljana, d. o. o. v ljubljanski sistem daljinskega ogrevanja. Poleg daljinskega ogrevanja je zadnje čase veliko govora tudi o daljinskem hlajenju, ki bi lahko v poletnem času nadomestilo klimatske naprave, ki so zelo velik porabnik električne energije in posredno tudi velik obremenjevalec okolja.
Ključne besede: Obnovljivi viri energije, lesna biomasa, lesni sekanci, sosežig, daljinsko ogrevanje, daljinsko hlajenje, soproizvodnja (kogeneracija) toplotne in električne energije.
Objavljeno: 16.02.2012; Ogledov: 2979; Prenosov: 363
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

117.
Možnosti rabe obnovljivih virov energije v občini Zagorje ob Savi
Azra Fazlić, 2012, diplomsko delo

Opis: Občina Zagorje ob Savi spada med okoljsko najbolj degradirana območja Slovenije, kar je posledica 240-letne zgodovine rudarjenja, elektrogospodarstva in industrijske proizvodnje. Kot edino možno perspektivo razvoja je potrebno uveljaviti trajnostni razvoj. V diplomski nalogi so prikazane naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti občine, ocena potencialov in konkretni predlogi možne rabe obnovljivih virov energije, kot so biomasa, sončna energija, hidroenergija, geotermalna energija in vetrna energija. Predstavljeni so izračuni privarčevane energije in s tem povezani manjši izpusti CO2.Kot najpomembnejši ekološki projekt je predstavljen mednarodni projekt REMINING-LOWEX (Redevelopment of European Mining Areas into Sustainable Comunities by Integrating Supply and Demand Side based on Low Energy Principles), v katerem občina Zagorje ob Savi sodeluje od leta 2006. Temeljni namen tega projekta je spodbuditi razvoj obnovljivih virov energije v mestih, ki so bila v preteklosti pod vplivom rudarske dejavnosti.
Ključne besede: Zagorje ob Savi, obnovljivi viri energije, REMINING-LOWEX
Objavljeno: 06.02.2012; Ogledov: 1384; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

118.
VPLIVI BIOPLINARN NA OKOLJE
Simona Kocet, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vplive na okolje zaradi izgradnje in obratovanja bioplinarn. Vplivi na okolje so analizirani na konkretnem primeru načrtovane bioplinarne v kraju Dolina pri Lendavi. Na podlagi analize teh vplivov smo podali ukrepe in predloge, kateri ob pravilnem umeščanju teh objektov v prostor zadostijo tako človekovemu bivalnemu okolju, kakor tudi naravnemu okolju.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, bioplin, bioplinarna, vplivi na okolje
Objavljeno: 28.11.2011; Ogledov: 2816; Prenosov: 466
.pdf Celotno besedilo (988,76 KB)

119.
OSKRBA ELEKTRIČNE ENERGIJE V EVROPI
Jerneja Smrtnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Cilj EU je povečati delež izrabe obnovljivih virov energije do 20% vezano na skupno proizvodnjo energije do leta 2020. Na trgu električne energije se soočata ponudba in povpraševanje. Dejavniki, ki vplivajo na trg z električno energijo so temperatura ozračja, poraba, hidrološke razmere in kapaciteta jedrskih elektrarn, ki proizvedejo kar tretjino električne energije v EU ter 15% energije porabljene v Evropski Uniji. V Evropski Uniji so ustanovljeni regulatorji, ki se zavzemajo za enotni, konkurenčni in učinkovit trg z električno energijo. Med najpomembnejše regulatorje spadata CEER ( Svet evropskih regulatorjev) in Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER). Sodelujeta pri oblikovanju enotnega trga Evropske Unije s poudarkom na izrabi obnovljivih virov energije, ki prispevajo pomemben delež v proizvodnji električne energije. Francija ima med državami EU največ jedrskih elektrarn, zato je tudi največja izvoznica električne energije.Slovenija ima samo eno jedrsko elektrarno Krško (NEK). Pri razpadu atomskih jeder radioaktivnih elementov sprošča radioaktivno sevanje, ki je nevarno za žive organizme. Povprečno nevarno sevanje v Evropi znaša 2.4 mSV na leto, kar predstavlja 1% verjetnost obolenja za rakom. Voditelji držav in vlad EU so sprejeli energetsko politiko, ki ni usmerjena le v varno oskrbo z električno energijo, temveč si prizadeva tudi za varčevanje z energijo in spodbuja rabo podnebju prijaznih energentov.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, trg električne energije, regulatorji, jedrska energija, okolje
Objavljeno: 25.11.2011; Ogledov: 1560; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

120.
ANALIZA POTENCIALA INTEGRIRANIH FOTOVOLTAIČNIH SISTEMOV
Uroš Brunčič, 2011, diplomsko delo

Opis: Integrirani fotovoltaični (PV) sistemi predstavljajo z energetskega vidika novo smer razvoja stavb. Stavbe se lahko s pomočjo PV sistemov ob upoštevanju učinkovite rabe energije prelevijo iz neto porabnika energije v neto proizvajalca energije. Ob tem je potrebno poudariti, da PV sistemi proizvajajo električno energijo, ki na proizvedeno kilovatno uro v povprečju emitirajo kar 30 krat manj CO2, kot znašajo povprečni svetovni izpusti pri proizvodnji 1 KWh električne energije. V Sloveniji imamo kljub povprečnemu globalnemu obsevu na področju EU 25+5 kar dobre pogoje za izkoriščanje integriranih PV sistemov, saj je razlika v letnem izplenu med optimalno in horizontalno nameščenimi PV sistemi le okrog 10 odstotkov. S polnim izkoristkom površin primernih za namestitev integriranih PV sistemov pa bi lahko v Sloveniji do leta 2020 zagotovili približno tretjino potrebne električne energije. Kar kaže na izjemni ne le tehnični in investicijski, temveč tudi ekološki potencial integriranih PV sistemov.
Ključne besede: Ključne besede: sončne celice, sončne elektrarne, integrirani fotonapetostni sistemi, potencialna proizvodnja sončnih elektrarn, sončni obsev, obnovljivi viri energije, evropska energetska politika.
Objavljeno: 23.11.2011; Ogledov: 2088; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici