| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VLOGA OBLAČIL V IZBRANIH BESEDILIH CANKARJEVE PROZE
Ana Perović, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem preučevala vloge, ki jih imajo posamezni kosi moških oblačil v izbranih besedilih Cankarjeve proze. Diplomsko delo je zastavljeno tako, da se v prebranih besedilih osredotoča na pojavnost naslednjih oblačilnih kosov: klobuka, cilindra, kravate, fraka, suknje, surke, kamižole in čevljev. Nabor besedil, iz katerih sem črpala gradivo za analizo, ni predviden po posebnem sistemu; v analizo so namreč zajeta besedila iz vseh obdobij Cankarjevega ustvarjanja in besedila vseh zvrsti. Iskala sem najbolj reprezentativne pojavitve, ki največkrat in v najbolj sorodnih kontekstih delujejo s podobnimi konotacijami. Analiza je bila mogoča s predhodnim podrobnim preučevanjem družbenega vidika oblačilne kulture v kombinaciji z upoštevanjem kulturnega in zgodovinskega konteksta, v katerem so obravnavana besedila nastajala. Pri tem sem morala upoštevati razpoložljiva dognanja o tem, kakšen je bil Cankarjev odnos do oblačil. Temeljni del diplomske naloge se proučevanja vlog posameznih kosov torej loteva s pomočjo spoznanj iz širšega konteksta, s katerimi nato s pomočjo interakcijske teorije poizkuša poiskati, kje in kako se oblačilni kos pojavi kot izhodiščno območje metafore, kako iz motivov prerašča v simbole, kako oblačila ohranjajo svojo tradicionalno simboliko in kako jo znotraj teksta rekonstruirajo ali popolnoma spreminjajo. Posvečala sem se tudi oblačilnim videzom najbolj tipiziranih Cankarjevih moških literarnih likov. Opazovala sem, v katerih tematsko-motivnih krogih karakterizacija prerašča v ironijo, satiro, celo grotesko. Zaključki raziskave se niso strnili v logične vzorce, ki bi veljali za Cankarjev celoten opus. Raziskava nudi drugačen pogled na Cankarjevo prozo. Potrjuje dejstvo, da pisateljev svetovni nazor in njegov osebnostni ustroj odseva tudi prek predmetnega sveta (v primeru moje raziskave oblačilnih kosov), za katerega se na prvi pogled zdi, da v literarnem delu obstaja zgolj kot zvesta reprodukcija realnosti. Obravnavani oblačilni kosi imajo v izbranih besedilih raznovrstne vloge. Potrdile so se moje domneve o tem, da imajo oblačila v Cankarjevi prozi precej zgovorno vlogo. Moški oblačilni kosi se največkrat povezujejo in vežejo na motivno-tematske plasti, ki obravnavajo kulturno-umetniško dogajanje na Slovenskem na prehodu iz 19. v 20. stoletje, hkrati pa tudi zvesto dokumentirajo socialno sliko omenjenega obdobja. Raziskava svoje vrednosti ne zgradi na sistemskosti, ampak predvsem na osvetljevanju izbranih besedil z zornega kota oblačilne kulture oziroma oblačil, ki precej neposredno odslikavajo pisateljev odnos do sveta, ki ga je obdajal.
Ključne besede: Ivan Cankar, Cankarjeva proza, oblačilna kultura, vloga oblačil v literaturi.
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 1303; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (561,56 KB)

2.
PRIMERJAVA OBLAČILNEGA VIDEZA MED SLOVENSKIMI POKRAJINAMI V 17. IN 18. STOLETJU
Tamara Sprinčnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Iz praznične kmečke noše se je čez stoletja izoblikovala narodna noša, ki danes služi kot kostum za posebne priložnosti. Razlikovanje ljudi po načinu oblačenja, materialih, ki jih potrebujejo za svojo obleko, in številčnosti oblek sega že daleč v zgodovino in se uporablja tudi danes. Še zmeraj ljudje skrbijo za razredno raznolikost glede na oblačila in uniforme, ki jih zapovedujejo dane službe. Tudi naše ozemlje v času 17. in 18. stoletja v tem ni bilo izjema. Ljudje so se ločevali po premoženju, torej družbenem statusu. Predvsem se je razlikovala njihova noša glede na posameznikove zmožnosti, najbolj pa so na to raznolikost vplivali gospodarstvo, družbeni, politični in predvsem podnebni dejavniki. Meščanstvo in plemstvo na naših tleh je sledilo enaki modi kot drugi predeli Evrope, kar se je na začetku kazalo s pomočjo španske mode in kasneje ob koncu s francosko. Vendar je na naših tleh prevladovalo kmečko prebivalstvo, katerih obleko so od 16. stoletja zapovedovala pravila, spisana v Policijskih redih. Zapisano je bilo, kaj lahko ljudje na podeželju oblečejo, katere materiale lahko za oblačila uporabijo in koliko denarja lahko za obleko odštejejo. Ti zapisi so do 18. stoletja sproti pričeli izgubljati na veljavi. Kot zapisujejo Policijski redi, je bil omejen tudi uvoz samih materialov, saj so želeli, da se uporabljajo materiali, pridelani na domačih tleh in tako poskrbijo za razvoj domačega gospodarstva. Oblikovanje oblačil je ena izmed najstarejših človekovih dejavnosti, ki je pri nas razvita na celotnem ozemlju, vendar ponekod bolj in ponekod manj zastopana. Veliko materiala so izdelali na območju Štajerske in predvsem Kranjske, kjer jim je uspelo izdelali celo lastno nošo tistega obdobja. Noša se je od drugih pokrajin najbolj razlikovala, vendar je nujno dodati, da so okoliške pokrajine kar hitro pričele s kopiranjem in posnemanjem posameznih kosov in krojev. Zato velikokrat srečamo razne podobne ali celo enake značilnosti na različnih predelih.
Ključne besede: Oblačilna kultura, 17. in 18. stoletje, Slovenija, oblačilni materiali, obrti, barok, noša, Štajerska, Kranjska, kulturna dediščina
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 706; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

3.
Vpliv gotske subkulture na sodobno modo
Ines Kos, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom »Vpliv gotske subkulture na sodobno modo« opisuje vpliv subkultur na sodobno modo, raziskuje gotsko subkulturo in predstavi njene glavne značilnosti. Osredotočeno je na umetnost v subkulturi ter povezavo le-te z gotsko oblačilno kulturo. V praktičnem delu je prikazan postopek izdelave prototipne kolekcije, za katero inspiracija je gotska subkultura na splošno. Postopek izdelave vsebuje modno in tehnične skice, prikazuje postopek modeliranja in na kratko opiše tehnološki postopek krojenja in šivanja. Diplomsko delo se zaključuje s predstavitvijo izdelane prototipne kolekcije skozi modno fotografijo, ki je prikazana v katalogu, ki je priloga k diplomski nalogi.
Ključne besede: gotska subkultura, oblačilna kultura, prototipna kolekcija, modeliranje, modna fotografija, korzet, krilo
Objavljeno: 07.07.2017; Ogledov: 291; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (3,42 MB)

4.
Vloga moških oblačil v jaromeščanskem ambientu Kersnikovih romanov Ciklamen in Agitator
Ana Perović, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku so predstavljeni moški oblačilni videzi, kakor se pojavljajo v Kersnikovih romanih Ciklamen in Agitator. Proučujem jih kot dele slovenskega jaromeščanskega ambienta. Kot taka se oblačila pokažejo v funkciji prikazovanja še ne povsem razvitega meščanskega habitusa slovenskih pokrajin v drugi polovici 19. stoletja, medrazredno in znotrajrazredno razlikovanje s pomočjo oblačil je v funkciji komičnega, različni oblačilni videzi pa sugerirajo osebnostne lastnosti posameznikov.
Ključne besede: slovenska književnost, proza, meščanstvo, oblačilna kultura, moška oblačila
Objavljeno: 31.05.2017; Ogledov: 360; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici