| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SISTEMATIZACIJA DELOVNIH MEST V OBČINI KOČEVJE
Petra Erjavec, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga prikazuje vidik sistemizacije delovnih mest v javni upravi, ki vključuje tudi lokalne skupnosti. V diplomskem delu smo obravnavali primer lokalne skupnosti oziroma občinske uprave v Občini Kočevje. V uvodnem delu predstavljamo nekaj izhodišč za sistemizacijo delovnih mest, predvsem z zornega kota dokaj obsežne in podrobne normativne ureditve. V empiričnem razdelku obravnavamo veljavno ureditev sistemizacije delovnih mest v Občini Kočevje ter opišemo slabosti oziroma pomanjkljivosti te ureditve. Na tej osnovi predlagamo spremembo, ki naj bi prispevala k večji učinkovitosti in racionalnosti opravljanja nalog in dolžnosti občinske uprave.
Ključne besede: Občina, Občinska uprava, Organiziranost, Sistemizacija delovnih mest
Objavljeno: 25.07.2011; Ogledov: 3454; Prenosov: 666
.pdf Celotno besedilo (810,35 KB)

2.
3.
4.
MOŽNOST UPORABE MENEDŽERSKIH METOD NA RAVNI LOKALNE UPRAVE
Mojca Guzej, 2010, diplomsko delo

Opis: Menedžment pomeni proces vodenja organizacije k izidom. Je sinonim za načrten proces ustvarjanja, spodbujanja in vzdrževanja tistih pozitivnih lastnosti, ki organizaciji omogoča dosego zastavljenih ciljev. Ključno vlogo pri sprejemanju odločitev ima vrhovni menedžment, ki mu pri odločanju lahko pomaga poznavanje sodobnih metod menedžmenta. Te metode morajo biti med seboj povezane in pretežno v funkciji razvoja kakovosti omogočajo uporabo tudi na področju javne uprave, tako tudi občine, kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti. Lokalna samouprava pomeni pravno, funkcionalno in teritorialno lokalno skupnost, ki je hkrati organizacijska, informacijska in gospodarska skupnost, ki rešuje zelo obsežne in raznovrstne naloge, pri čemer je vloga menedžmenta ključnega pomena. Pomen in vloga menedžmenta sta zlasti v ospredju, ko se od občinskih organov zahteva vse večja učinkovitost in racionalnost dela ter ustvarjalni odnos do pretežno omejenih lokalnih virov. Izkušnje pa kažejo, da menedžerji v lokalnem okolju porabijo preveč časa in energije z zagotavljanjem, da se delo opravlja pravilno in skladno z zakonodajo, premalo pozornosti pa se namenja vprašanju, katero delo je pravo in ga je treba opraviti najprej glede na vedno hitrejše spremembe, ki nastajajo v procesu razvoja lokalne samouprave. V Sloveniji imamo 193 občin, od tega je 11 mestnih občin, ki štejejo od 20 tisoč (Murska sobota) pa do 268 tisoč prebivalcev (Ljubljana), medtem ko najmanjša slovenska občina šteje le 353 prebivalcev (Hodoš). Rečemo lahko, da je vsaka občina razvojna eniteta zase, kar pomeni, da ne velja za vse neka splošna razvojna resnica, ki je uporabna za vsako priložnost. Vsaka od njih potrebuje namreč svoj organizacijski model, ki ga je treba vedno znova potrjevati in prilagajati potrebam, zahtevam in interesom občanov in zakonodaje. Uspešnost takega organizacijskega modela pa je v največji meri odvisna prav od menedžmenta oz.lokalnih menedžerjev.
Ključne besede: Ključne besede: menedžment, javna uprava, lokalna samouprava, občina oz. lokalna skupnost, občinski organi, občinska uprava, občani, strategija, dolgoročni cilji, učinkovitost, uspešnost, kakovost, sodobna informacijska tehnologija;
Objavljeno: 16.08.2010; Ogledov: 1585; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (422,17 KB)

5.
MESTNA OBČINA MARIBORSKA 1919-1921
Mojca Zadravec, 2010, diplomsko delo

Opis: Maribor je pred prvo svetovno vojno veljal za nemško postojanko, a razplet prve svetovne vojne je karte premešal. Po prevratni dobi je mariborska občina prešla v slovenske roke. Razpust je določila Narodna vlada Slovenije. To je bilo določeno že 18. decembra 1918, dejansko izvedeno pa šele 2. januarja 1919. Na ta dan se je od svoje sedemnajstletne vladavine poslovil nemški župan Schmiderer. Občinske posle v vlogi vladnega komisarja pa je prevzel dr. Vilko Pfeifer. V pomoč pri »županovanju« mu je bil imenovan sosvet. Že ob prevzemu mestne občine so se pojavile številne težave. Največji problem je Mariboru pomenilo pomanjkanje hrane, stanovanj, premoga in elektrike. O novih načrtih in namerah se na glas ni veliko govorilo. A vodilo je bilo eno in edino — Maribor čim hitreje preoblikovati v slovenskem duhu. Očitki, ki so leteli na nezadovoljstvo z vladavino dr. Pfeiferja, so postali del vroče in žgoče politične razprave. Užaljeni dr. Vilko Pfeifer je moral odstopiti z mesta vladnega komisarja. Marca leta 1920 ga je zamenjal dr. Josip Leskovar. V tem času je v mestu že opazna vedno večja politična razdrobljenost. V volilnem letu 1921 mesto vladnega komisarja prevzame še zadnji vladni komisar. To je bil Ivan Poljanec, pod njegovo vladavino se ne dogodi nič pretresljivega. Vse oči so bile namreč že nestrpno uprte v april in v prve občinske volitve. Na teh je zmaga pripadla Viktorju Grčarju. A Maribor ni imel lepe popotnice za prihodnost. Številne pristojnosti, ki jih je mesto nekoč že imelo, so se sedaj prenesle na Okrajno glavarstvo. Vedno glasnejše je postajalo vprašanje razdelitve Slovenije na dve oblasti. V letu 1921 moram izpostaviti še popis prebivalstva, ki nam oriše mesto v slovenskem duhu.
Ključne besede: Maribor 1919–1921, slovenska občinska uprava, razmerje Slovenci : Nemci, sosvet, vladni komisar, Vilko Pfeifer, Josip Leskovar, Ivan Poljanec, mirovna konferenca v Parizu, občinske volitve 1921, Viktor Grčar, občinski svet, popis prebivalstva 1921, mariborska mestna podjetja, ulična imena v letu 1919, obiski, proslave, žalovanja.
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 2537; Prenosov: 448
.pdf Celotno besedilo (3,50 MB)

6.
VLOGA SKUPNE OBČINSKE UPRAVE IN NJENO FINANCIRANJE
Boštjan Krajcar, 2011, diplomsko delo

Opis: Skupna občinska uprava (SOU) predstavlja uspešno obliko sodelovanja oziroma povezovanja občin ter s tem racionalizacijo in višjo stopnjo profesionalizacije delovanja občinske uprave. Z njo postanejo občine ustanoviteljice enakopravni partnerji ne glede na sedež SOU, velikost, število prenesenih nalog, istočasno pa s tem občine pridobijo določene ugodnosti, ki jih v primeru samostojnega izvajanja ne bi. S tem je mišljen predvsem del sredstev, ki jih država nameni za to obliko dejavnosti. Vendar pa se v zvezi z delovanjem SOU v javnosti čedalje pogosteje pojavljata vprašanji, in sicer kako dolgo bo država še sofinancirala to obliko sodelovanja ter kakšne posledice bi čutile (nosile) majhne občine zaradi ukinititve tega dela.
Ključne besede: skupna občinska uprava, sodelovanje, financiranje, finančni načrt, zaključni račun finančnega načrta
Objavljeno: 03.11.2011; Ogledov: 1322; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (542,18 KB)

7.
MESTNA OBČINA MARIBORSKA 1922-1924
Urška Lavrenčič, 2012, diplomsko delo

Opis: Mestno občino Mariborsko je od avgusta 1921 vodil prvi občinski svet, ki je zamenjal dotedanji mestni sosvet. Prvi župan Maribora je bil Viktor Grčar, večino v občinskem svetu pa so imeli socialdemokrati. Na drugih občinskih volitvah leta 1924 je zmagal Narodni blok, ki je dobil kar 32 od skupno 42 mandatov v občinskem svetu. Nov župan je postal Josip Leskovar. Aprila 1922 se je jugoslovanski del Slovenije razdelil na mariborsko in ljubljansko oblast, kot je to predvidevala Vidovdanska ustava. S tem je postal Maribor sedež enega izmed dveh enakopravnih predstavništev državne oblasti na slovenskem ozemlju. Maribor se je v letih 1922 - 1924 predvsem prilagajal na nov gospodarski položaj, v katerem se je znašlo mesto v Kraljevini SHS. Pretrgane so bile povezave z nekdanjo državo Avstro-Ogrsko, zato se je gospodarstvo začelo razvijati v nove smeri. Vodilna gospodarska panoga je postala industrija in Maribor je postal mesto tovarn. Kulturno dogajanje v Mariboru v teh letih je bilo v duhu utrjevanja slovenskega značaja mesta. Mesto je dobilo pomembno kulturno institucijo Študijsko knjižnico.
Ključne besede: Maribor 1922-1924, občinska uprava, Viktor Grčar, Josip Leskovar, mariborska oblast, Študijska knjižnica, industrija in obrt.
Objavljeno: 18.12.2012; Ogledov: 1308; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

8.
Zadovoljstvo občanov s storitvami občinske uprave Občine Lovrenc na Pohorju
Jože Manfreda, 2016, magistrsko delo

Opis: Področje raziskovanja tega magistrskega dela je zadovoljstvo odjemalcev s storitvami. Zadovoljstvo odjemalcev danes predstavlja temeljni dejavnik uspeha. Zadovoljen odjemalec je zvest odjemalec, ki ponovno kupuje storitve ponudnika in jih priporoča tudi drugim odjemalcem. Ponudniki, ki ne zagotavljajo kakovostnih storitev, omogočajo svojim konkurentom, da ukradejo te odjemalce. Iz tega razloga ponudniki in tudi občine danes neprestano merijo in izboljšujejo kakovost svojih storitev. Raziskavo magistrskega dela smo opravili na primeru občinske uprave Občine Lovrenc na Pohorju, kjer smo proučevali zadovoljstvo občanov Občine Lovrenc na Pohorju s storitvami, ki jih občinska uprava izvaja. Raziskavo smo izvedli zato, ker v občinski upravi Občine Lovrenc na Pohorju v primerjavi z drugimi občinami premalo pozornosti posvečajo raziskovanju zadovoljstva svojih občanov s storitvami, ki jih izvajajo, in še vedno uporabljajo tradicionalna merila uspešnosti (finančne oziroma računovodske meritve). V empiričnem delu magistrskega dela smo ugotovili, da: občani poznajo pristojnosti občinske uprave (potrdili smo hipotezo H1), zaposleni bodo v bodoče morali paziti, kakšen prvi vtis bodo naredili na občana, ki bo prišel na občinsko upravo Občine Lovrenc na Pohorju reševat določeno zadevo, saj ta lahko bistveno vpliva na ustvarjanje prihodnjega mnenja (potrdili smo hipotezo H2), občani so zadovoljni z obstoječimi uradnimi urami in ni potrebe po njihovi spremembi (zavrnili smo hipotezo H3), občani niso najbolj zadovoljni z delom organov občine in občinske uprave na splošno ter da obstajajo razlike med spoloma v povprečnem zadovoljstvu z organi občine in občinske uprave (potrdili smo hipotezo H4), občani niso najbolj zadovoljni z izvajanjem dejavnosti, ki so v pristojnosti občinske uprave (zavrnili smo hipotezo H5), občani niso najbolj zadovoljni z zaposlenimi v občinski upravi (zavrnili smo hipotezo H6), občani so zadovoljni z gospodarskimi javnimi službami in režijskim obratom (potrdili smo hipotezo H7), občani pripisujejo investicijam velik pomen (potrdili smo hipotezo H8). Na podlagi rezultatov empirične raziskave (postavljene hipoteze in pobude, ki so jih občani navedli v anketnem vprašalniku), podatkov iz proračuna Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2015 in spletne strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo oblikovali predloge izboljšav pri izvajanju storitev občinske uprave Občine Lovrenc na Pohorju na naslednjih področjih: turizem, kultura, spodbujanje malega gospodarstva, samooskrba, ločevanje pristojnosti med občinsko in državno upravo, zaposleni in reševanje vlog, organi občine, režijski obrat in gospodarske javne službe ter na področju investicij, kjer smo navedli investicije, ki bi jih Občina Lovrenc na Pohorju lahko izvedla s pomočjo sredstev iz lastnega proračuna ter uspešnega črpanja evropskih sredstev.
Ključne besede: odjemalec, zvestoba odjemalcev, zadovoljstvo odjemalcev, potrebe odjemalcev, vedenje odjemalcev, zadovoljen in nezadovoljen odjemalec, storitve, kakovost storitev, lokalna samouprava, občinska uprava, občina, organi občine.
Objavljeno: 10.01.2017; Ogledov: 571; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

9.
Motivacija za delo zaposlenih v občinski upravi Občine Radovljica
Jasmina Demšar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V poslovnem okolju se učimo iz preteklosti in neprestano iščemo nove rešitve, ideje, metode, vire, ki dopolnjujejo že znano. Spremembe najbolj občutijo zaposleni, saj v takih okoliščinah prihaja do nenadzorovanega spreminjanja zadovoljstva zaposlenih, ki je nemalokrat neugodno oziroma neustrezno za doseganje zadanih ciljev organizacije in posameznika. Vsaka organizacija je edinstvena in zadovoljstvo zaposlenih, ki je prisotno v vsakem delovnem okolju, je pogojeno z ravnjo motivacije. Da bi lažje dosegli zastavljene cilje, je smiselno motivacijo v organizaciji preučiti in izmeriti ter na osnovi ugotovljenih odstopanj od želenega cilja določene dimenzije spremeniti oziroma izvajati ukrepe za dosego ugodnejšega zadovoljstva. Zadovoljstvo zaposlenih je najbolje meriti z vprašalnikom, s pomočjo katerega zaposleni izrazijo svoje doživljanje v organizaciji. Pri tem je pomembno ne le zbiranje podatkov, ampak tudi njihova kasnejša uporaba pri izboljševanju motivacije. V diplomski nalogi sem predstavila osnovni pojem motivacije. Predstavljena so teorije, ki se nanašajo na motivacijo zaposlenih. Na koncu diplomske naloge so predstavljeni rezultati ankete ter predlagane izboljšave za motivacijo zaposlenih v Občini Radovljica.
Ključne besede: - zaposleni - motivacija - medsebojni odnosi - javni uslužbenci - občinska uprava
Objavljeno: 03.11.2016; Ogledov: 347; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

10.
Delovanje mariborskega mestnega sveta med letoma 1929 in 1935
Nina Gostenčnik, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Pričujoče magistrsko delo predstavlja delovanje mariborskega mestnega sveta med leti 1929 in 1935. Obravnavano obdobje je zaznamovala uvedba šestojanuarske diktature, sprememba v obvladovanju državne, banovinske in občinske politike ter svetovna gospodarska kriza. Mariborsko mestno občino je v prvem obdobju, ko so v vladi še sodelovali pripadniki Slovenske ljudske stranke, vodil dr. Alojzij Juvan (1929–1931), ko pa so se le-ti umaknili iz režimske politike, pa predstavnik liberalnega tabora, dr. Franjo Lipold (1931–1935). Mesto je v tem času zaznamoval udarec gospodarske krize, ki se je poznal v vseh segmentih občinskega poslovanja, tako v organizaciji občinske uprave kot tudi v vsakdanjem življenju meščanov. Magistrsko delo v prvem delu podaja pregled dogajanja v Kraljevini Jugoslaviji in v Dravski banovini v času trajanja kraljeve diktature (1929–1935), v osrednjem delu pa pozornost namenja zadevam, s katerimi se je v tem obdobju ukvarjal mariborski mestni svet.
Ključne besede: Maribor 1929–1935, Mariborski mestni svet, občinska uprava, Alojzij Juvan, Franjo Lipold, gospodarska kriza
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 662; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (4,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici