Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Cilj diplomskega dela je narediti ergonomsko analizo delovnega mesta MEHANSKA 4 v poslovni enoti Ulitki znotraj podjetja TALUM d.d. Kidričevo. Uporabljene metode dela obsegajo ročno analizo po opazovalni metodi OWAS ter računalniško simulacijo znotraj programskega paketa Siemens Jack, kjer smo potrdili rezultate ročne analize in jih dodatno primerjali po opazovalni metodi RULA. Po zaključni analizi smo še naredili predlog ukrepov in izboljšav, ki bi jih lahko uvedli na delovno mesto v prihodnosti
Ključne besede: ergonomija, OWAS, Jack, ergonomska analiza
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (2,39 MB)

Opis: V današnjem času ima ergonomija pri organizaciji delovnih mest velik pomen, saj so podjetja, ki vlagajo v dobro delovno izkušnjo svojih delavcev, uspešnejša od konkurence. Pravilno ergonomsko oblikovano delovno mesto je ključ do večje uspešnosti in učinkovitosti v podjetjih. Ergonomska načela trdijo, da je prilagoditev delovnega mesta človeku zelo pomembna pri oblikovanju delovnega prostora, saj s tem zmanjšamo negativne posledice določenega dela. V diplomski nalogi se osredotočamo na bencinski servis Petrol, d. d., saj menimo, da delovno mesto potrebuje celostno ergonomsko analizo. Delovno mesto smo obravnavali s pomočjo različnih metod, ki nam ponuja ergonomija: OWAS, REBA in vprašalnik CMDQ. Rezultate metod smo med seboj primerjali in ugotavljali, katero stanje kaže najbolj realno sliko. Ugotovili smo, da rezultatom metode REBA ne smemo predpisati velike veljavnosti, saj smo z njo pregledali le najbolj kritične točke delovnega mesta, ki se pri delovnem procesu redko pojavljajo. Menimo, da so rezultati metode OWAS in vprašalnika CMDQ ustreznejši, zato smo jih podrobno pregledali. Opazili smo kar nekaj ujemanj, vendar smo na koncu za najustreznejšo metodo izbrali OWAS. Razlog za to je v dokaj majhnem vzorcu vprašalnika ter neskladnosti pri določenih telesnih segmentih. Izbor metode OWAS kot najustreznejše nam pove, da je delovno mesto ustrezno ergonomsko oblikovano. Glede na rezultate metode REBA in vprašalnika CMDQ smo podali predloge izboljšav, ki pripomorejo k boljši ergonomski izoblikovanosti delovnega mesta.
Ključne besede: ergonomija, ergonomska analiza, OWAS, REBA, CMDQ
Objavljeno v DKUM: 11.11.2020; Ogledov: 1462; Prenosov: 343
Celotno besedilo (3,43 MB)

Opis: V okviru diplomske naloge sem v podjetju Talum opravil ergonomsko analizo delovnega mesta delavke na stroju za izdelovanje peščenih jeder. V uvodu je predstavljeno podjetje, znanstvena veda ergonomija ter njena načela. Predstavljeni sta tudi ergonomski metodi OWAS in RULA. Sledi opis programskega paketa Tecnomatix Jack in predstavitev delovnega mesta, ki je predmet analize. Analiza je opravljena ročno in računalniško. Izdelava računalniške analize je podrobno opisana in dokumentirana. V zaključnem delu so predstavljeni rezultati vseh analiz s komentarji.
Ključne besede: ergonomija, Tecnomatix Jack, OWAS, RULA, ergonomske metode, ergonomska analiza, ergonomska načela
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1610; Prenosov: 177
Celotno besedilo (3,10 MB)

Opis: Cilj diplomskega dela je proučiti obstoječe delovno mesto v podjetju Arcont d. d., in na podlagi rezultatov predlagati možne izboljšave. Na obravnavanem delovnem mestu se izvaja razrez pločevine na velikih škarjah AMADA GX1230. Analizirali smo rezultate meritev okoljskih pogojev in izračunali stopnje obremenitev (hrup, toplota). Uporabljeni sta bili opazovalni metodi za ugotavljanje problematičnih telesnih položajev delavca, OWAS in RULA. Za primerjavo rezultatov smo naredili še analizo v programskem paketu Jack. V zaključku so podani predlogi ukrepov in izboljšav.
Ključne besede: ergonomija, ergonomska analiza, OWAS, RULA, Jack
Objavljeno v DKUM: 15.09.2017; Ogledov: 3615; Prenosov: 376
Celotno besedilo (2,61 MB)

Opis: Velika količina in obseg dela ter okoljski dejavniki lahko zelo vplivajo na zdravje oseb, ki se ukvarjajo s čiščenjem. V mnogih delovnih okoljih, kjer so zaposleni, najdemo pogoje, ki spodbujajo nastanek različnih poklicnih bolezni, kot so bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva (kostno-mišična obolenja), vendar bi lahko bili le-ti zlahka obvladljivi. Neprimerni in slabi delovni pogoji, pomanjkanje variacije nalog, slaba ergonomska oblika delovnih mest, slabo pripravljeni plani oz. načrti čiščenja, pomanjkanje strojev in pripomočkov za čiščenje, ter organizacija dela (npr. dolg in neugoden delovni čas, nizke plače, ...) so področja, kjer se lahko sorazmerno z enostavnimi posegi bistveno zmanjša stopnja izpostavljenosti poklicnim boleznim. V diplomski nalogi smo analizirali dejavnike tveganja na delovnem mestu, ki so posledica obolenj gibalnega in vezivnega aparata po mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB – 10). Raziskali smo obstoječe procese čiščenja, stroje in pripomočke za čiščenje ter delovno okolje. Ugotovljeno je bilo, da je zelo malo podatkov o prenovi pripomočkov za čiščenje (ročno delo), medtem ko je na področju strojnega čiščenja bilo zelo veliko narejenega. Z analizo telesnih položajev, pri kateri smo opazovali osebo iz enote čiščenja, in analizo dejavnikov tveganja smo opredelili ustrezne ukrepe, ki bodo zmanjšali bolniško odsotnost, zmanjšali težave zaposlenih na delovnem mestu, povečali varnost in zdravje pri zaposlenih in pacientih, povečali osveščanje zaposlenih o varnem delu in ravnanju s čistili in čistilnimi pripomočki ter jim omogočili izvajanje vaj za krepitev zdravja. Diplomsko delo prikazuje tehnične rešitve ergonomskih izboljšav in delovnih pogojev ter učinkovitosti in odgovornosti zaposlenih do dela z rednim dnevnim načrtovanjem in organiziranjem dela ob hkratnem koriščenju prostih ur in dopusta. Zaradi nadzora porabe čistil in čistilnih pripomočkov naj bi se stroški čiščenja zmanjšali. Odstranjena čistila na delovnem vozičku zaposlenih bodo pripomogla k izboljšanju varnosti glede uporabe – doziranja čistil in varnosti pacientov (v primeru zaužitja). Diplomska naloga prikazuje, da se lahko s cenovno ugodnimi izboljšavami izboljša oz. odpravi prisiljene drže, kot sta klečanje na kolenih in delo z dvignjenimi rokami nad višino ramen. Splošna ugotovitev je, da je čiščenje zahtevna naloga in opravilo, ki povzroči visoke obremenitve srca in ožilja, mišic in skeleta. Z vključevanjem zaposlenih v proces ergonomskih izboljšav in celovitim pristopom smo dokazali, da se lahko marsikatera težava odpravi hitro, enostavno in relativno cenovno ugodno, saj s tem zmanjšamo možnost poškodb in odsotnost z dela ter stroške odškodnin, medtem pa nas to hkrati vodi do visoke kakovosti dela in večjega zadovoljstva pri delu.
Ključne besede: ergonomija, čiščenje, čistila, analiza telesnih položajev, OWAS
Objavljeno v DKUM: 10.11.2016; Ogledov: 1304; Prenosov: 125
Celotno besedilo (2,11 MB)