Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu želimo raziskati samoučinkovitost izrednih študentov predšolske vzgoje na gibalnem področju, in sicer samoučinkovitost glede na letnik študija, delovno dobo in starost študenta. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov; teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo se dotaknili samoučinkovitosti in gibalnega področja v vrtcu. S pomočjo kvantitativne tehnike smo zbrali podatke. Uporabili smo ocenjevalno lestvico za ocenjevanje samoučinkovitosti učiteljev (Bandura, 2006) in jo priredili za vzgojitelje na gibalnem področju. V raziskavi je sodelovalo 90 študentov predšolske vzgoje,ki so vpisani v izredni program. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da je stopnja samoučinkovitosti študentov tretjega letnika višja, kot stopnja samoučinkovitosti študentov prvega letnika. Za študente, ki imajo za sabo več delovne dobe, smo predvideli, da so bolj samoučinkoviti. Ugotovili pa smo, da to velja samo za vidik vključevanja zunanje družbe na gibalnem področju. Za vse ostale vidike samoučinkovitosti, ki smo jih analizirali pa se je izkazalo, da so študentje z daljša delovno dobo in študentje s krajšo delovno dobo podobno samoučinkoviti in ni opaziti večjih razlik. Predvideli smo tudi, da imajo starejši študentje višjo stopnjo samoučinkovitosti, kot mlajši študentje. Pri nobenem izmed šestik vidikov samoučinkovitosti nismo ugotovili statistično pomembnih razlik.
Ključne besede: samoučinkovitost, gibalno področje, izredni študentje
Objavljeno v DKUM: 31.07.2024; Ogledov: 107; Prenosov: 10
Celotno besedilo (982,53 KB)

Opis: Nadarjenost je pojem, ki še dandanes ni enotno opredeljen. Različni raziskovalci imajo zanj različna pojmovanja in različne razlage. Razlog za to je, ker se nadarjenost pri različnih posameznikih navzven nikoli ne izkazuje na enak način, saj smo si med seboj vsi različni – tudi nadarjeni. Ker se nadarjenost izkazuje na toliko različnih načinov, jo je težko prepoznati. Še posebej težko nadarjenost prepoznamo pri predšolskih otrocih. Zanje ne moremo uporabljati standardnih testov, ki jih uporabljamo za odrasle, zato moramo strategije in načine dela prilagoditi otroku, njegovi starosti in sposobnostim. Obstaja veliko alternativnih pristopov, ki se jih za ugotavljanje nadarjenosti lahko poslužujemo. Eno izmed področji, na katerem pri otrocih lahko prepoznamo nadarjenost, je socialno-emocionalno področje. Kadar starši, vzgojitelji oz. katera koli oseba blizu otroka opazi, da je otrok na socialno-emocionalnem področju nadarjen, je pomembno, da se o tem seznani vse, ki čas preživljajo z otrokom. Nadarjeni otroci imajo nekatere značajske lastnosti, po katerih se razlikujejo od svojih nenadarjenih vrstnikov. Samo s poznavanjem teh, bomo otroka lahko razumeli, mu nudili oporo, ki jo potrebuje in mu pomagali svoje potenciale razviti do mere, ki jo otrok premore. Diplomsko delo nadarjen predšolski otrok na socialnem in emocionalnem področju je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo raziskali pojem nadarjenost in ga opredelili, opisali splošne značilnosti nadarjenih predšolskih otrok, opisali prepoznavanje nadarjenosti pri predšolskih otrocih, se dotaknili področij nadarjenosti pri otrocih, natančneje opisali področje socialne in emocionalne nadarjenosti ter našteli nekaj načinov in strategij dela z nadarjenimi otroki na socialnem in emocionalnem področju. V empiričnem delu smo opredelili namen naše diplomske naloge oz. projekta, ki smo ga v okviru le-te tudi izvedli in si postavili nekaj raziskovalnih vprašanj in hipotez. Opredelili smo tudi raziskovalne metode, vzorce, postopke zbiranja in obdelave podatkov. V praktičnem delu, pa smo opisali projekt »Igrajmo se skupaj!«, ki smo ga izvedli v vrtcu in ga evalvirali. S projektom smo želeli prikazati enega izmed načinov, ki ga lahko uporabimo v vrtcu za razvijanje socialno-emocionalnih sposobnosti otrok in prepoznavanja nadarjenih na tem področju.
Ključne besede: nadarjenost, predšolski otrok, socialno-emocionalno področje, strategije dela, načini dela
Objavljeno v DKUM: 12.05.2023; Ogledov: 726; Prenosov: 115
Celotno besedilo (736,63 KB)

Opis: Namen diplomskega dela je raziskati samoučinkovitost študentov na gibalnem področju. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo se osredotočili na dve temi; in sicer gibalno področje v vrtcu ter samoučinkovitost. Izpostavili smo pomen gibalne dejavnosti v vrtcu in njen vpliv na razvoj otroka. Opredelili smo značilnosti samoučinkovitosti na splošno ter tudi samoučinkovitost učitelja pri vodenju razreda, sodelovanju z učenci in v organizaciji. V tretjem večjem poglavju teoretičnega dela pa smo predstavili podatke in rezultate treh raziskav o zaznavi samoučinkovitosti pedagoškega osebja pri poučevanju temeljnih motoričnih sposobnosti. V empiričnem delu raziskave smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo kvantitativne tehnike in uporabili lestvico za ocenjevanje samoučinkovitosti učiteljev (Bandura, 2006). V raziskavi je sodelovalo 179 študentov rednega in izrednega študija predšolske vzgoje. Stopnjo samoučinkovitosti študentov smo preverjali na šestih gibalnih področjih. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da imajo v povprečju odgovorov višjo stopnjo samoučinkovitosti študenti tretjih letnikov, študenti s končano srednjo zdravstveno šolo ter študenti rednega študijskega programa.
Ključne besede: primerjava, samoučinkovitost, študenti predšolske vzgoje, gibalno področje, razvoj otroka
Objavljeno v DKUM: 17.05.2021; Ogledov: 951; Prenosov: 91
Celotno besedilo (1,39 MB)

Opis: Zaradi sprememb v življenjskem slogu, ki postaja vedno hitrejši lahko spremembe opazimo tudi pri otrocih in mladostnikih. Ti so manj aktivni, manj časa preživijo v naravi več časa posvečajo uporabi pametnih naprav, družbenim omrežjem… kar pa negativno vpliva na več vidikov življenja. Zato je pomembno, da otroke in mladostnike pravočasno spodbijmo k razvoju zdravega življenjskega sloga, ki mu bodo sledili skozi življenje. Na trgu športnih programov pa lahko opazimo, da ni ustreznih programov predvsem za starostno skupino med deset in petnajst let, ki bi omogočali raznolikost dejavnosti, ki jo najstniki v obdobju odraščanja potrebujejo. Zato je osrednja tema diplomskega projekta pripraviti raznolik program dejavnosti za otroke in mladostnike med desetim in petnajstim letom in ga finančno ovrednotiti. Z analizo panoge pa želimo spoznati tudi ponudnike športnih aktivnosti za otroke in mladostnike, ki na trgu že delujejo ter izbrati podjetje, ki tak program želi in lahko uresniči. Z lažje uvedbe programa v ponudbo podjetja želimo oblikovati tudi novo poslovno področje, ki bo ustrezalo programu in pripraviti dopolnitev vizije in politike podjetja, ki bo za podjetje v danem obdobju ustreznejša.
Ključne besede: program, finančno ovrednotenje, vizija, politika podjetja, poslovno področje.
Objavljeno v DKUM: 01.10.2020; Ogledov: 1252; Prenosov: 115
Celotno besedilo (900,31 KB)

Opis: Namen diplomskega dela Spodbujanje domišljije otrok na področju osnov odtiskovanja v 2. starostnem obdobju je predstaviti likovni razvoj otrok v predšolskem obdobju in podrobneje preučiti ustvarjalnost – kaj sploh ustvarjalnost je, zakaj jo je potrebno razvijati in katere so njene značilnosti. Navedli smo tudi načine spodbujanja likovne ustvarjalnosti, pri katerih smo se osredotočili na otrokovo sposobnost domišljije, ki smo jo v praktičnem delu spodbujali z opisanimi likovnimi tehnikami s področja osnov odtiskovanja. Zanimalo nas je, pri kateri izmed likovnih tehnik je otrok najustvarjalnejši oziroma katera največ pripomore k aktivaciji njegove domišljije ter kateri otroci so ustvarjalnejši – mlajši ali starejši. Ugotovili smo, da se bo otrok, če mu pustimo svobodo, ustvarjalno izražal pri vsaki likovni tehniki in ne moremo izpostaviti samo ene. Glede razlik v ustvarjalnosti med mlajšimi in starejšimi otroci pa bi lahko rekli, da so malo ustvarjalnejši mlajši otroci, kar je posledica njihovega razvoja. Pri diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in komparativno raziskovalno metodo. Naš postopek zbiranja podatkov uvrščamo med kvalitativne tehnike. Podatke smo zbrali na podlagi izvedenih likovnih dejavnosti v mesecu maju in juniju v skupini 19 otrok, starih 3–6 let, iz podružnice vrtca Ruše – vrtec Bistrica ob Dravi.
Ključne besede: predšolski otrok, likovni razvoj, likovna ustvarjalnost, spodbujanje ustvarjalnosti, domišljija, likovno področje osnove odtiskovanja
Objavljeno v DKUM: 11.11.2019; Ogledov: 1418; Prenosov: 209
Celotno besedilo (5,49 MB)