| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Izdelava in krmiljenje virtualnega industrijskega procesa z uporabo programskih orodij Factory I/O in FluidSim
Goran Munđar, 2021, magistrsko delo

Opis: Osrednji cilj magistrske naloge je načrtali kompleksnejši virtualni industrijski proces in ga izdelali v programskem okolju »Factory I/O«. Za izdelani industrijski proces je izdelan krmilnik v programskem okolju »FluidSim«. Povezava krmilnika in virtualnega industrijskega procesa je izvedena s komunikacijskim protokolom OPC Data Access. Na koncu bo izvedena simulacija industrijskega procesa, s katero bo preverjeno pravilno delovanje sistema.
Ključne besede: Factory I/O, FluidSim, Festo Didactic EzOPC, OPC komunikacijski protokol, virtualni industrijski proces, elektro-pnevmatski sistem
Objavljeno: 16.09.2021; Ogledov: 132; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (4,54 MB)

2.
METODOLOGIJA MODELIRANJA IN TVORBE IZVORNE KODE VMESNIKOV POVEZLJIVIH VGRAJENIH NAPRAV
Sašo Vinkovič, 2015, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji predstavimo metodologijo, s katero je mogoče s pomočjo označevalnega jezika podati opis funkcionalnosti in lastnosti poljubne vgrajene naprave. Zasnova funkcionalnega profila omogoča pretvorbo v izvorno kodo programskega jezika ANSI C, ki je primerna za prevajanje na vgrajenih napravah z omejeno prostorsko in računsko zmogljivostjo. Razvit je nov komunikacijski protokol XMC, ki je namenjen prenosu sporočil med vgrajeno napravo in oddaljenim sistemom. Prav tako je razvit nov jezik XMDD, s katerim opišemo funkcionalni profil vgrajene naprave. Glavna prednost protokola XMC je njegova fleksibilnost in neodvisnost od tipa naprave. Primeren je za naprave z omejeno količino bralnega pomnilnika, reda nekaj K zlogov in omejeno računsko močjo. Postopek na podlagi slovarja funkcionalnosti in lastnosti vgrajene naprave, brez poseganja v bazično programsko opremo vgrajene naprave, omogoča dostop do vseh funkcionalnosti in lastnosti povezljive vgrajene naprave. S tem zagotavlja povezljivost na manj zmogljivih napravah, ohranja enako proizvodno ceno ter s programerskega vidika pregledno in fleksibilno nadgradnjo bazične izvorne kode brez vnosa redundance. Postavljene hipoteze smo potrdili z laboratorijskim poskusom na dveh vgrajenih napravah, hladilniku in pečici. Časovno odzivnost smo preizkusili z razvojem ogrodja, ki omogoča identifikacijo in upravljanje naprav, zasnovanih s protokolom XMC. Z njim lahko dostopamo do vseh funkcionalnosti povezljive naprave, ki so določene s profilom naprave. Ključna lastnost storitveno usmerjene arhitekture je ukazni tolmač, ki zagotavlja integracijo z obstoječimi ogrodji ter tvorbo novih funkcij in aplikacij z združevanjem različnih funkcionalnosti posameznih aparatov. S predlaganim pristopom tvorbe izvorne ter razvojem različnih orodij smo v disertaciji predstavili in razvili celovit postopek gradnje programske opreme, ki je primerna za povezljive vgrajene naprave z okrnjeno količino delovnega in bralnega pomnilnika.
Ključne besede: komunikacijski protokol, internet stvari, hišna avtomatizacija, funkcionalni profil, pametna naprava, tvorba izvorne kode, vgrajeni sistem, storitveno usmerjena arhitektura, identifikacija naprave
Objavljeno: 07.04.2015; Ogledov: 2093; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

3.
Razvoj programske rešitve za optimizacijo polnjenja zalog na samopostrežnih avtomatih
Marko Dežan, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje razvoj programske opreme za optimizacijo polnjenja zalog na samopostrežnih avtomatih. Delo se začne s predstavitvijo obstoječih tehnologij za prenos podatkov v mobilnem omrežju, nadaljujemo s predstavitvijo različnih vrst šifriranj in algoritmov, ki smo jih raziskali. Sledi podroben opis protokola, ki se uporablja za komunikacijo med odjemalcem in strežnikom. Odjemalec je naprava, ki smo jo poimenovali komunikacijski modul in se vgradi v samopostrežni avtomat. V nadaljevanju smo predstavili še njegovo delovanje in arhitekturo.
Ključne besede: samopostrežni avtomat, optimizacija polnjenja zalog, komunikacijski protokol, programska oprema
Objavljeno: 29.10.2013; Ogledov: 1072; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

4.
5.
Animacija protokolov podatkovne povezave z orodjem JASPER
Janez Vošner, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo implementirali protokol z oddajo z mirovanjem in protokol s selektivno ponovno oddajo iz učbenika Computer Networks A. S. Tanenbauma s pomočjo orodja JASPER z namenom, prikazati obnašanje protokolov z animacijo. Najprej smo na kratko opisali vlogo in namen animacije protokolov ter navedli nekatera znana animacijska orodja. V jedru naloge smo najprej na splošno opisali orodje JASPER, njegovo zgradbo in koncept delovanja. Nato smo opisali oba protokola ter preslikavo njune implementacije iz programskega jezika C, kot si jo je zamislil avtor učbenika, v programski jezik našega orodja, javo. Pravilno delovanje razvite kode smo prikazali s podajo posnetkov animacije ter nekaterih možnih scenarijev v delovanju obeh protokolov.
Ključne besede: komunikacijski protokol, animacija protokolov, simulator, sloj podatkovne povezave, avtomatična zahteva po ponovni oddaji, java
Objavljeno: 27.02.2009; Ogledov: 2323; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (986,21 KB)

6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici