| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 56
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
TURISTIČNI POTENCIAL OBČIN BISTRICA OB SOTLI, KOZJE IN PODČETRTEK
Mojca Valenčak, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem najprej opredelila temo, o kateri sem nameravala pisati. Izpostavila sem namen naloge, opredelila cilje, ki sem jih tekom pisanja diplomske naloge skušala doseči in izpostavila trditve, ki sem jih dokazovala. V drugem poglavju sem izpostavila osnovne pojme, na katere se navezuje celotna diplomska naloga. Opredelila sem pojme: naravna in kulturna dediščina, regijski park, zavarovana območja in Natura 2000. Nato sem predstavila zakonodajo z varstvom kulturne dediščine in zakon o ohranjanju narave. Tretje poglavje sem namenila geografskem orisu obravnavanega območja. Ugodna lega, pester relief, reka Sotla in slikovita flora ter favna nam prikažejo pokrajino Kozjansko v posebni luči. Sledi podpoglavje, v katerem opisujem demografsko, izobrazbeno, ekonomsko ter funkcijsko podobo občin: Bistrica ob Sotli, Kozje in Podčetrtek. Sledi oris življenja v obmejnem območju in v zavarovanem območju, v Kozjanskem regijskem parku. Poglavje štiri je najobsežnejše, saj sem v njem predstavila bogato naravno in kulturno dediščino. Opisujem naravne znamenitosti, sakralno kulturno dediščino, arheološke spomenike, arhitekturno dediščino in etnološko dediščino. V petem poglavju sem predstavila turistično ponudbo območja. V prvem podpoglavju sem opisala glavnega oglaševalca turizma v obravnavanem območju – Terme Olimia, nato sem v tabelah povzela turistično infrastrukturo (gostišča, restavracije, bari, turistične kmetije, vinotoči) ter opisala že obstoječe turistične poti. Dodala sem tri predloge novih kolesarskih turističnih poti in en predlog učne kolesarske poti. Potem sem opisala kaj območje nudi v t.i. dodatni ponudbi, ki sem jo dopolnila z društvenim dogajanjem ter prireditvami, ki jih društva organizirajo. Območje premore veliko društev, ampak dejavnost se od društva do društva zelo razlikuje. Šesto poglavje odkriva turistično ponudbo Kozjanskega regijskega parka, ki je z vsakim letom bolj aktiven na področju trženja turističnih produktov. V zadnjem poglavju sem predstavila vpliv razvoja Term Olimia na geografsko podobo območja. Analizirala sem vpliv Term Olimia na zaposlenost prebivalcev v terciarnem sektorju. Ugotovila sem neposredne učinke turističnega razvoja na območje. V zaključku povzemam vse priložnosti za večji razmah turizma v območju ter predstavim tako prednosti kot slabosti za razvoj turizma v obravnavanem območju.
Ključne besede: Kozjanski regijski park, naravna in kulturna dediščina, turistična ponudba, zdraviliški turizem, športnorekreacijski turizem, občina Bistrica ob Sotli, občina Kozje, občina Podčetrtek, zavarovana območja, Natura 2000
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 3721; Prenosov: 630
.pdf Celotno besedilo (13,27 MB)

6.
ČEZMEJNO SODELOVANJE V PROSTORU MED MARIBOROM IN GRADCEM
Lenka Rojs, 2009, diplomsko delo

Opis: V današnjem času, kjer sta najpomembnejša procesa v gospodarskem prostoru globalizacija in integracija, obmejna območja predstavljajo pomemben faktor, kajti njihove izkušnje čezmejnega sodelovanja prispevajo h krepitvi medsebojnega zaupanja, ki je v sodobni ekonomski teoriji nujno potrebno za uspešno ekonomsko aktivnost. Obmejna območja v procesu evropske integracije igrajo že tradicionalno vplivno vlogo, saj se morajo tukaj integracijski procesi odvijati najbolj intenzivno. Raziskovalno območje diplomskega dela obsega štiri NUTS 3 regije v prostoru Maribor – Gradec, ki predstavljajo del slovensko-avstrijskega obmejnega območja. Na slovenski strani je to območje statistične regije Podravje (tudi regija SI012 po Nuts klasifikaciji), ki se je v zadnjih dveh desetletjih srečevala s strukturnimi problemi v gospodarstvu in še danes dosega le 74 % BDP po PKM povprečja EU-27 in visoko stopnjo brezposelnosti. Na avstrijski strani pa raziskovalno območje zajema regije Gradec (AT221), Vzhodna Štajerska (AT224) ter Zahodna in južna Štajerska (AT225), ki se zaradi svojega hitrega razvoja, potencialov, visokotehnološke usmerjenosti ter seveda tudi zaradi neposredne bližine in delne skupne zgodovine ponujajo kot najprimernejši tuji partner za sodelovanje s Podravjem. Na čezmejne tokove med državama oz. regijami so vplivale številne družbeno gospodarske spremembe. Obravnavano območje se je do razpada Avstro-Ogrske razvijalo kot enoten prostor v okviru zgodovinske Kneževine Štajerske, in nato ločeno v okviru dveh povsem različnih politično-gospodarskih sistemov, kapitalističnega na avstrijskem Štajerskem in socialističnega v Podravju. Čeprav je Slovenija že prej sodelovala s partnerji iz Zahodne in Srednje Evrope, je po osamosvojitvi in z izgubo jugoslovanskega trga to sodelovanje še okrepila. Tako dobro sodelovanje z Avstrijo še danes potrjujejo pomembni gospodarski kazalci, kot npr. da je Avstrija največji tuji investitor v Sloveniji in četrta največja izvoznica za Slovenijo. Pomemben prelom čezmejnega sodelovanja predstavljata pridružitev Slovenije Evropski uniji leta 2004 in vstop v schengensko območje konec leta 2007, saj mu s prostim pretokom blaga, storitev, kapitala in ljudi, dodata še večji zagon. Kljub integraciji med evropskimi regijami ostajajo ekonomske in socialne razlike. V Evropski uniji ukrepe za zmanjšanje teh regionalnih razlik izvaja kohezijska politika, ki deluje po sistemu finančne solidarnosti preko različnih finančnih instrumentov. Te pomoči je Slovenija deležna že od leta 1993, najprej v okviru predpristopne pomoči programa Phare, po letu 2004 pa iz evropskih pobud Skupnosti Interreg. Problem predstavlja le usklajevanje čezmejnih projektov sodelovanja z Avstrijo na regionalni ravni, ki pri nas še ni institucionalizirana, zato se določene oblike sodelovanja zaenkrat izvajajo preko različnih organizacij (razvojnih agencij, svetovalnic, gospodarskih zbornic, izobraževalnih ustanov, tehnoloških parkov …), katerih vloga je opisana v sedmem poglavju. Možnosti za intenziviranje sodelovanja so še velike, predvsem na gospodarskem področju. V večji meri bo potrebno izkoristiti prednostno lego ob panevropskih prometnih koridorjih V in X ter gospodarstvo graditi na prenosu znanja in tehnologij, kot narekuje Lizbonska strategija. Zadnje poglavje predstavlja študijo primera dveh dinamičnih con gospodarjenja – Cargo Center Graz (logistični center) in Poslovno-proizvodna cona Tezno, ki sami uspešno poslujeta, vendar druga na drugo gledata kot na konkurenco in ne kot na partnerja, s katerim bi z intenzivnejšim čezmejnim sodelovanjem pripomogla k posledično hitrejšemu regionalnemu razvoju.
Ključne besede: čezmejno sodelovanje, gospodarski kazalci, socialno-gospodarsko povezovanje, obmejna območja, regionalni razvoj, prometno-logistična središča
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 1871; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (7,36 MB)

7.
PRIMERJALNA ANALIZA MANAGEMENTA DVOJE NARODNIH PARKOV
Barbara Romih, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava zavarovana območja, razvoj in delovanje turizma na njih ter njihovo upravljanje. Razdeljeno je na pet poglavij. V uvodu so opredeljeni problem, cilji, osnovne trditve, predpostavke, omejitve in uporabljene metode dela. V drugem poglavju smo opisali pomen in funkcijo zavarovanih območjih, kjer smo se osredotočili predvsem na narodne parke, ki jih kasneje podrobno obravnavamo. Prikazali smo tudi, da je razvoj turizma na zavarovanih območjih pomemben predvsem za lokalno prebivalstvo. V tretjem poglavju smo raziskali in analizirali menedžment Triglavskega narodnega parka, kjer smo opisali, kako se park spoprijema z velikim številom obiskovalcev v sezoni in na kakšen način se lahko obiskovalci informirajo in izobražujejo o zavarovanem območju. Predstavljeno pa je tudi, na kakšen način upravljavci rešujejo konflikte med interesi in željami obiskovalcev parka ter zaščito in ohranjanjem narave. V četrtem poglavju smo raziskali menedžment gorskega narodnega parka Wicklow na Irskem, kjer smo opisali iste parametre kot pri slovenskem narodnem parku. Naposled smo v tem poglavju povzeli najpomembnejše ugotovitve naše diplomske naloge. V zadnjem poglavju smo presodili, ali smo dosegli glavne zastavljene cilje in osnovne trditve. Dodali smo predloge za izboljšanje upravljanja Triglavskega narodnega parka.
Ključne besede: Zavarovana območja, narodni parki, trajnostni turizem, Triglavski narodni park, menedžment zavarovanih območij, Wicklow mountains national park, menedžment obiskovalcev, informacijska infrastruktura, financiranje.
Objavljeno: 19.05.2010; Ogledov: 1428; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (274,43 KB)

8.
TRAJNOSTNA MOBILNOST IN STANOVANJSKA OBMOČJA V SLOVENSKIH MESTIH
Doris Arnuš, 2010, diplomsko delo

Opis: Države poskušajo z različnimi ukrepi zmanjšati negativne posledice, ki jih povzroča motorni promet. Zraven infrastrukturnih in regulativnih ukrepov se vse pogosteje uporabljajo različne oblike spodbujanja uporabe okolju prijaznejših oblik mobilnosti. Primaren cilj spodbujanja je zmanjšati število potovanj z osebnim vozilom in jih nadomestiti z bolj trajnostnimi oblikami, kot so pešačenje, kolesarjenje in uporaba javnega potniškega prometa.
Ključne besede: upravljanje mobilnosti, stanovanjska območja, trajnostna mobilnost, potovalne navade
Objavljeno: 09.02.2010; Ogledov: 2463; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (4,54 MB)

9.
PROTIEKSPLOZIJSKA ZAŠČITA NEELEKTRIČNIH DELOV
Jurij Berus, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljam pogoje, ki so potrebni za nastanek eksplozije, ter medije, ki so prisotni v kemični, petrokemični in ostali predelovalni industriji. Nadalje opisujem kako se zavarujemo oz. kako zmanjšamo možnost nastanka eksplozije z raznimi protieksplozijskimi ukrepi in napravami. Predstavljam tudi načrtovanje protieksplozijskih con v objektih, kjer so nameščene protieksplozijske naprave. Pomembno je tudi izobraževanje kadrov, ki delujejo v takšnem območju. Za konec sem predstavil še protieksplozijske predpise v Sloveniji pred vstopom v Evropsko unijo in po njem.
Ključne besede: Protieksplozijska zaščita, Ex-oprema, gorljivi mediji, nevarnostna območja, neprodirni okrov, konstrukcijska varnost, kontrola vžiga, potopitev v tekočino, nadtlak, viri vžiga.
Objavljeno: 04.06.2010; Ogledov: 1797; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

10.
GRADNJA MALIH HIDROELEKTRARN NA NARAVOVARSTVENIH OBMOČJIH
Boštjan Zamuda, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene možnosti postavitve male hidroelektrarne na odseku reke Drave od Melja do Ptuja. To območje je zaščiteno, zato zanj veljajo posebna naravovarstvena določila, ki so v nalogi tudi predstavljena. Analizirali smo pretoke reke in opredelili naravovarstvena območja, ki so primerna za gradnjo. S pomočjo kartografije smo raziskali rečno korito. Zanimali so nas padci, širina in dno rečnega korita, ki so primerni za postavitev hidroelektrarne. Na podlagi vseh zakonskih omejitev in dobljenih podatkov smo predstavili nekaj obstoječih hidroelektrarn, ki so primerne za obravnavani odsek reke Drave. Opredelili smo karakteristične lastnosti teh hidroelektrarn in za analizirane podatke opravili tudi izračune moči in stroškov hidroelektrarn s pomočjo programa RET Screen.
Ključne besede: elektrotehnika, hidroelektrarne, male hidroelektrarne, naravovarstvena območja, reka Drava, turbine
Objavljeno: 17.03.2011; Ogledov: 2206; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (12,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici