| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 228
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Izdelava programskega algoritma za posnemanje robov keramičnih palčk ego
Primož Pen, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi bo predstavljeno načrtovanje električnega načrta in izdelava programskega algoritma, namenjenega strojnemu posnemanju robov keramičnih palčk EGO. Predlog za magistrsko nalogo je nastal v oddelku za elektroniko v podjetju ETI Elektroelement, d. o. o. Stroj je krmiljen s programirnim krmilnikom PLK Siemens S7-1214. Ta skrbi, da se programski algoritem nemoteno izvaja, s tem pa se opravlja brušenje keramičnih palčk. Vsi delovni procesi, sporočila in napake, ki se pojavijo na stroju, pa so prikazani na HMI TP700-Comfort. Cilj magistrske naloge je postavitev stroja v proizvodnji, testirati njegovo delovanje in ga vključiti v proizvodni proces.
Ključne besede: Keramične palčke, strojno posnemanje, avtomatizacija, električni načrt, programski algoritem
Objavljeno v DKUM: 21.12.2022; Ogledov: 110; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (7,08 MB)

2.
Grafični prikaz kruskalovega algoritma v 3d prostoru
Jurij Cerar, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo implementirali aplikacijo za demonstracijo Kruskalovega algoritma nad oblaki točk LiDAR v 3D prostoru ter izmerili čas algoritma in čas upodabljanja, kakor tudi pomnilniško zahtevnost algoritma. Poleg tega smo tudi primerjali uporabo evklidske razdalje in intenzitete kot cene povezav. Zato smo ustvarili namizno aplikacijo, ki prebere točke LiDAR in jih izriše v 3D prostoru. Nato izvede Kruskalov algoritem nad temi točkami ter prikaže vmesne rezultate algoritma. Zaradi velikega števila začetnih povezav grafa smo uvedli aproksimacijo s pomočjo enakomerne mreže. Ugotovili smo da je uporaba intenzitete kot cene hitrejša od uporabe evklidske razdalje. Ugotovili smo tudi, da poraba pomnilnika narašča linearno glede na število vozlišč. Poleg tega smo preučili, kako nam gradnja minimalnega vpetega drevesa omogoča lažje preučevanje točk.
Ključne besede: Kruskalov algoritem, graf, format LAS, OpenGL
Objavljeno v DKUM: 21.12.2022; Ogledov: 225; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

3.
Tehnične in okoljske zahteve za prenehanje statusa odpadka na področju gradbenih odpadkov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Jaka Banič, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnava problematika krožnega gospodarstva na področju gradbenih odpadkov. Povzete so uredbe in zakoni, ki regulirajo to področje v Republiki Sloveniji. Izpostavili smo projekte doma in po svetu, ki so se izkazali z integracijo sekundarnih surovin pri novogradnjah in rekonstrukcijah objektov. Podrobno smo preučili mednarodni projekt Cinderela, ki se je med drugim odvijal v našem okolju. Iz pridobljenega znanja smo ustvarili diagram poteka, sestavljen iz korakov, ki so potrebni, da odpadku preneha status odpadka in postane sekundarna surovina. Z njim želimo prispevati k lažjemu in preglednejšemu reševanju problematike za uporabo sekundarnih surovin. Prav tako smo uspešno potrdili naslednje postavljene hipoteze: da obstajajo odpadki s potencialom za sekundarno uporabo; da ti materiali v pravih razmerij ne poslabšajo lastnosti primarnih materialov; ter da je možna uporaba teh sekundarnih surovin pri gradnji. Ugotovili smo, da je področje uporabe sekundarnih surovin v razvojni fazi, vendar obstajajo projekti, v katerih so bile te surovine uspešno uporabljene v gradnji kot glavni ali pomožni gradniki. Prav tako smo ugotovili, da zakonodaja, ki ureja to področje, temelji na individualnem pristopu za vsak odpadek oz. sekundarno surovino. Slovenski strokovnjaki in slovenska družba so med vodilnimi na svetu na področju recikliranja in ponovne uporabe odpadkov, tako gospodinjskih kot industrijskih. Z razvojem znanosti na področju krožnega gospodarstva tako bistveno prispevamo k ohranjanju okolja in družbenih vrednot.
Ključne besede: krožno gospodarstvo, gradbeni odpadki, sekundarne surovine, prenehanje statusa odpadka, algoritem za prenehanje statusa odpadka.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2022; Ogledov: 115; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (3,58 MB)

4.
Razpon grafa : magistrsko delo
Lara Drožđek, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavimo osnove teorije grafov, razpone grafa, z njimi povezane pojme in rezultate. Pojem razpona grafa povežemo z določanjem največje varnostne razdalje, ki jo lahko v grafu ohranjata dva igralca, ki želita obiskati vsa vozlišča (ali vse povezave) grafa. Predstavimo tudi tri pravila premikanja, ki jih morata igralca med premikanjem po grafu upoštevati, in jih povežemo s produkti grafov. V delu je podana tudi karakterizacija grafov, v katerih ni mogoče ohranjati pozitivne varnostne razdalje med igralcema, glede na podano pravilo premikanja po grafu. Na koncu predstavimo polinomski algoritem za določanje razpona grafa. Katero različico razpona grafa nam algoritem izračuna, je odvisno od podanega pravila premikanja po grafu.
Ključne besede: krepki razpon grafa, direktni razpon grafa, kartezični razpon grafa, produkti grafov, karakterizacija, algoritem, varnostna razdalja
Objavljeno v DKUM: 28.10.2022; Ogledov: 96; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

5.
Uporaba pregledne plošče Dash za analizo filmov v Pythonu
Kristian Grgić, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavano področje strojnega učenja. Predstavljena je pregledna plošča Dash, ki jo uporabimo za prikaz rezultatov in algoritmi, ki jih uporabimo v okviru diplomske naloge za ustvaritev modela znanja in ekstrakcijo ključnih besed iz opisa pripadajočega filma. Po predstavitvi je opisan proces ustvaritve podatkovne zbirke filmov in zasnove produkta. Rezultat diplomskega dela je spletna aplikacija, ki uporabniku omogoča dinamično in interaktivno spreminjanje oz. prilagajanje vhodnih parametrov in izbiro algoritma za ustvaritev modela znanja na podlagi katerega napovedujemo zaslužek posameznega filma, skupne rezultate oz. napovedi pa prikažemo na pregledni plošči. Uporabniku prav tako omogočimo izbiro filma, kjer na podlagi njegovega opisa prikažemo vse ključne besede.
Ključne besede: Pregledna plošča Dash, Analiza filmov, Strojno učenje, Ekstrakcija ključnih besed, Regresijsko drevo, Naivni Bayes, RAKE algoritem
Objavljeno v DKUM: 26.10.2022; Ogledov: 144; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

6.
Primerjava oblakov točk z vgnezdenimi izbočenimi lupinami : diplomsko delo
Matic Pesjak, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi najprej opišemo nekatere algoritme, s katerimi primerjamo oblake točk. Zatem podamo lastno zasnovo algoritma za primerjavo, ki temelji na 3D izbočenih lupinah. Predstavimo algoritem hitre izbočene lupine, s pomočjo katerega oblaku točk konstruiramo vgnezdene izbočene lupine. Lastnosti vgnezdenih 3D izbočenih lupin uporabimo v cenilki za razlikovanje med različnimi oblaki točk. Na koncu z eksperimenti demonstriramo prednosti in slabosti metode.
Ključne besede: algoritem, računalniška geometrija, hitra 3D izbočena lupina, cenilka
Objavljeno v DKUM: 24.10.2022; Ogledov: 140; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

7.
Načrtovanje poti premikanja robota Pepper med obiskovanjem bolnikov : diplomsko delo
Žiga Lorger, 2022, diplomsko delo

Opis: V tem delu bomo preučili delovanje poplavnega algoritma in način njegove izvedbe. V programskem jeziku Python bomo izvedli izris bolniške sobe po načrtu, ki smo ga izrisali s pomočjo pridobljenih meritev. V nadaljevanju bomo opisali implementacijo poplavnega algoritma in rekurzivnega iskanja poti v programskem jeziku Python in knjižnice, s katerimi smo si pomagali pri delu. Sledila bo razlaga delovanja uporabniškega vmesnika, s pomočjo katerega lahko poljubno izbiramo začetno in končno polje želene poti. Nalogo bomo zaključili z analizo različnih izrisov poti po bolniški sobi in meritvijo hitrosti izvajanja poplavnega algoritma.
Ključne besede: robot Pepper, poplavni algoritem, rekurzivno iskanje poti
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 66; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Primerjava dinamičnega programiranja in požrešne metode pri optimizaciji brezizgubnega stiskanja avdia s prileganjem krivulj : diplomsko delo
Luka Železnik, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je najprej opravljen pregled brezizgubnih algoritmov za stiskanje avdia, nato pa sledi prestavitev nove lastne metode, ki temelji na prileganju daljic in Bézierovih krivulj 2. reda avdiosignalu. Opisani sta dve inačici algoritma, zasnovani s strategijama požrešne metode in dinamičnega programiranja. Sledi še primerjava obeh inačic med seboj in z obstoječimi brezizgubnimi algoritmi.
Ključne besede: računalništvo, algoritem, Bézierova krivulja, Riceovo kodiranje, prilagodljivo binarno zaporedno kodiranje
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 61; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

9.
Ugotavljanje podobnosti rastrskih slik z vgnezdenimi 3D izbočenimi lupinami : diplomsko delo
Žiga Pečar, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo izdelali metodo, ki s pomočjo 3D vgnezdenih izbočenih lupin ugotavlja podobnost med slikami. Najprej smo podali opis štirih že znanih metod za ugotavljanje podobnosti slik. Implementirana metoda prejme sivinsko rastrsko sliko, ki jo redči s Sobelovo zaznavo robov in nato sestavi 3D vgnezdene izbočene lupine te slike. Na podlagi teh izračuna cenilko, katere vrednost uporabimo za ugotavljanje podobnosti slik. Metodo smo testirali nad štirimi slikami in ovrednotili ustreznost rezultatov.
Ključne besede: algoritem, računalniška geometrija, hitra izbočena lupina, zaznava robov, sivinske slike
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 110; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

10.
Modeliranje in večnamenska optimizacija pridobivanja energije in koristnih produktov iz organskih odpadkov na osnovi anaerobne razgradnje : doktorska disertacija
Tina Kegl, 2022, doktorska disertacija

Opis: Tehnologije z uporabo anaerobne razgradnje imajo pomembno vlogo pri zmanjševanju odpadkov in izpustov toplogrednih plinov v ozračje ter pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov. Gre za kompleksno in večplastno temo, ki jo obravnava doktorska disertacija. V tej disertaciji je predstavljen razvoj novega fizikalno matematičnega BioModela za simulacijo in optimizacijo procesa anaerobne razgradnje organskih odpadkov. Prav tako je pozornost namenjena določanju neznanih ali težko določljivih parametrov BioModela. Posebej so izpostavljene vpeljane novosti na področju modeliranja in optimizacije tako parametrov BioModela kot tudi procesa anaerobne razgradnje, ki predstavljajo izviren prispevek doktorske disertacije k znanosti. Novosti se nanašajo na (i) upoštevanje dnevno spremenljive sestave vhodnega kompleksnega substrata in dnevno spremenljivih procesnih pogojev v bioreaktorju, (ii) modeliranje razgradnje ogljikovih hidratov, lipidov in proteinov ob delovanju 3 vrst hidrolitičnih encimov in 13 različnih vrst acetogenih, acidogenih in metanogenih bakterij, pri čemer imajo pomembno vlogo različni inhibitorji, ki zavirajo rast in delovanje posameznih vrst bakterij, (iii) modeliranje procesov disociacije-asociacije, precipitacije in prenosa mase iz tekoče v plinasto fazo, (iv) upoštevanje sestave bioplina iz CO2, CH4, H2, H2S, NH3 in vodne pare, (v) določanje trenutnega pH brez dolgotrajnih iteracij, (vi) vpeljavo temperaturno in pH odvisnih parametrov, (vii) modeliranje aktivnosti bioloških in anorganskih aditivov, (viii) razvoj novega optimizacijskega postopka z naborom aktivnih spremenljivk za kalibracijo prametrov BioModela in (ix) vpeljavo aproksimacijskega gradientnega algoritma v postopek optimizacije. Celotna programska koda za modeliranje in optimiranje procesa anaerobne razgradnje je razvita v objektnem programskem jeziku C#. Za nadaljnjo uporabo CO2 iz bioplina in še iz nekaterih drugih točkovnih virov je s pristopom mešanega celoštevilskega nelinearnega programiranja razvit konceptualni model za optimizacijo celotnega oskrbovalnega omrežja CO2, od zajemanja, skladiščenja do uporabe CO2 za proizvodnjo metanola. Za nadaljnjo uporabo CH4 iz bioplina kot goriva v dvogorivnih dizelskih motorjih je narejena kritična analiza vpliva uporabe nanodelcev kot aditivov h gorivu. Prav tako je predstavljena analiza uporabe nanodelcev kot adsorbentov za odstranjevanje kovin iz odpadnih voda z namenom odstranjevanja težkih kovin in nutrientov iz tekočega digestata. Rezultati numeričnih simulacij procesa anaerobne razgradnje potrjujejo zanesljivost novo razvitega BioModela in učinkovitost tako novo razvitega postopka za kalibracijo parametrov kot tudi optimizacijskega gradientnega algoritma z aproksimacijsko metodo. Na osnovi opravljenih raziskav na področju nadaljnje obdelave produktov procesa anaerobne razgradnje pa lahko zaključimo, da z ustrezno kombinacijo tehnologije anaerobne razgradnje, tehnologije zajemanja, skladiščenja in uporabe CO2 ter nanotehnologije lahko prispevamo k zmanjšanju onesnaževanja okolja.
Ključne besede: anaerobna razgradnja, fizikalno-matematični model, gradientni optimizacijski algoritem, kalibracija modelnih parametrov, oskrbovalno omrežje CO2, nanotehnologija
Objavljeno v DKUM: 05.10.2022; Ogledov: 264; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (39,79 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici