1.
Pregled sodnih odločb in postopkov v zadevi Novič : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLara Drgajner, 2022, diplomsko delo
Opis: Za uspešno delovanje demokratične države je potrebna vzpostavitev ter ohranjanje suverenega in poštenega sodnega sistema. Nepristransko sodstvo mora varovati temeljne človekove pravice v okvirih sprejete zakonodaje in Ustave Republike Slovenije (URS). Številni odmevni primeri kažejo na dejstvo, da se Slovenija kot pravna država ni vedno posluževala pravičnega in nepristranskega sojenja, saj je na področju dela sodne veje oblasti ter organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj prihajalo do raznih zlorab in nedopustnih posegov v človekove pravice. Na omenjene anomalije se je v preteklosti opozarjalo predvsem s strani posameznikov, ki so bili s takšnim ravnanjem tako ali drugače oškodovani, s primerom, ki smo ga obravnavali v zaključnem delu, pa se je prvič v zgodovini pravne države zgodilo, da je o pritiskih v pravosodju spregovoril sam član sodstva. Na poskuse vplivanje v sodniških vrstah je opozoril sodnik Zvjezdan Radonjić, ki je sodil obtoženemu Milku Noviču. V zaključnem delu je prikazan postopek, ki se je pričel z dogodkom na dan 16. 12. 2014 z umorom direktorja Kemijskega inštituta. Kot osumljenega so nato pridržali Milka Noviča, nekdanjega zaposlenega na Kemijskem inštitutu, ki je bil Leta 2017 obsojen na 25 let zaporne kazni zaradi storitve kaznivega dejanja umora iz brezobzirnega maščevanja. Na sodbo okrožnega sodišča so se Novičevi zagovorniki pritožili, vendar je Višje sodišče v Ljubljani obsodilno sodbo potrdilo. Po vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti je Vrhovno sodišče zadevo vrnilo v ponovno sojenje pred spremenjenim senatom. V drugem sojenju, ki se je pričelo 18. decembra 2018, je sodnik Zvjezdan Radonjić, Noviča oprostil obtožbe. Po pritožbi državnega tožilstva je Višje sodišče v Ljubljani razveljavilo oprostilno sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje. V tretjem sojenju je predsednica senata Sinja Božičnik obtoženega oprostila očitkov o kaznivem dejanju umora. Tožilstvo je sicer napovedalo pritožbo, vendar zaradi zastaranja kazenskega pregona zadeva nikoli ne bo postala pravnomočna. Šest let trajajoči sodni proces, ki je potekal na treh stopnjah splošnih sodišč velja za enega najodmevnejših primerov v zgodovini Republike Slovenije.
Ključne besede: diplomske naloge, kazenski postopek, pravna država, Novič, sodišče
Objavljeno v DKUM: 25.07.2022; Ogledov: 820; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,35 MB)