Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Osnovni namen diplomske naloge je bil predstaviti osnovne karakteristike budizma v Sloveniji in ugotoviti, v kolikšni meri se te skladajo s trendi (novega) zahodnega budizma v Severni Ameriki (ZDA). Pri tem smo posebno pozornost namenili slovenskim budističnim organizacijam in meditacijskim skupinam ter njihovim pripadnikom in simpatizerjem. V teoretičnem delu smo skušali čim bolj celovito predstaviti značilnosti budizma na Zahodu in vse do sedaj zbrane informacije o budizmu v Sloveniji. V empiričnem delu naloge pa smo s kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih metod raziskovanja ugotavljali karakteristike slovenskih budistov in simpatizerjev budizma. Pri tem smo si pomagali z anketnim vprašalnikom, sekundarno analizo podatkov, opazovanjem z udeležbo in metodo komparacije. Ugotovili smo, da so med slovenskimi budisti in simpatizerji budizma nadsorazmerno zastopane ženske, posamezniki med 30. in 50. letom starosti, nadpovprečno izobraženi, levo politično usmerjeni ter posamezniki iz urbanih okolij. Prav tako smo videli, da so se slovenski budisti in simpatizerji budizma začeli zanimati za budizem predvsem zaradi vpliva budističnih knjig in predavanj ter njihove želje po duhovni rasti in izpopolnitvi. Večina jih tudi prihaja iz rimskokatoliških in nereligioznih družin in se danes ne smatrajo nujno kot budisti. Kar se tiče same budistične prakse v Sloveniji, so pri večini praktikantov v ospredju različne oblike meditacije. Kljub temu pa smo ugotovili, da gre pri približno eni četrtini slovenskih budistov in simpatizerjev budizma za zelo intenzivno religijsko prakso, ki vključuje tudi kompleksnejše budistične prakse, kot so npr. prostracije, molitve, vizualizacije, očiščevalne prakse, darovanja. Ugotovili smo tudi, da slovenski budisti in simpatizerji budizma ne verjamejo nujno v nekatere temeljne nauke budizma, kot sta karma in reinkarnacija, čeprav se skoraj vsi strinjajo, da je najvišji cilj življenja razsvetljenje z namenom čim bolj pomagati vsem čutečim bitjem. Analize so pokazale, da so glede opisanih in še nekaterih drugih značilnosti slovenski budisti in simpatizerji budizma sorazmerno homogena skupina, saj se le redko pokažejo (majhne) razlike glede na njihov spol, tip stalnega prebivališča ali izobrazbo. Na koncu smo prišli do glavnega sklepa, da se osnovne karakteristike slovenske budistične skupnosti v veliki meri skladajo s karakteristikami budistične skupnosti v Severni Ameriki (ZDA).
Ključne besede: religija, nova religijska gibanja, budizem, zahodni budizem, budizem v Sloveniji.
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 5247; Prenosov: 477
Celotno besedilo (2,54 MB)