| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
BANKA IN TVEGANI KAPITAL
Andreja Horvat, 2009, diplomsko delo

Opis: Zagotavljanje finančnih sredstev za nemoten potek poslovanja in rast podjetja je ena od bistvenih nalog podjetnika. Ko se podjetje odloči za financiranje z dolgom, so banke osnovni vir financiranja te oblike. Če podjetje ne more dobiti bančnega kredita oz. je le-ta predrag, mora poiskati druge vire financiranja za realizacijo podjetniške ideje. Tvegani kapital je oblika lastniškega financiranja, ki lahko nadomesti ali pa dopolnjuje bančni kapital ter druge oblike financiranja. Namenjen je financiranju zagona in rasti perspektivnih malih in srednjih podjetij, ki ne morejo pridobiti tradicionalnih virov financiranja. Investiranje tveganega kapitala je običajno organizirano v obliki skladov tveganega kapitala, ki zbirajo sredstva investitorjev, jih nato investirajo v obetavne podjetniške projekte, hkrati pa zagotavljajo strokovno pomoč pri upravljanju podjetja. Med pomembnejšimi investitorji v sklade tveganega kapitala so tudi banke, ki se na trgu tveganega kapitala pojavljajo kot strateški investitorji, saj si od tovrstnih naložb obetajo dolgoročne koristi. V Sloveniji je trg tveganega kapitala šele v razvoju, vendar se kažejo trendi rasti in tudi prepoznavnost tveganega kapitala kot vira financiranja podjetij se povečuje.
Ključne besede: bančno poslovanje, bančni kapital, kapitalska ustreznost, kredit, asimetričnost informacij, tvegani kapital, sklad tveganega kapitala, značilnosti tveganega kapitala, faze investiranja tveganega kapitala, investitorji tveganega kapitala, Nova Ljubljanska banka
Objavljeno: 09.06.2010; Ogledov: 2058; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

2.
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO S POUDARKOM NA MOBILNEM BANČNIŠTVU
Dragica Šorn, 2010, diplomsko delo

Opis: Dandanes smo priča bliskovitemu razvoju sodobnih tržnih poti in njihovih ponudb. Mednje sodita tako elektronsko, kot tudi mobilno bančništvo. Potrošniki postajajo vse zahtevnejši, zahtevajo produkte, ki so prilagojeni njim in njihovim željam. Skladno s tem tudi banke niso mogle ostati na standardni ponudbi storitev, ampak so jih sami porabniki, kakor tudi konkurenca, prisilili k nadaljnjemu razvoju. Ugotovili smo, da se ponudba primerjalnih bank bistveno ne razlikuje, kajti ko ena banka uvede novo storitev, ji kaj hitro sledijo tudi ostale. Elektronsko bančništvo se je v zadnjem desetletju izkazalo za eno najbolj dobičkonosnih spletnih storitev. Za ponudnike je ključnega pomena pridobitev kakovostne splošne slike o panogi. Glavni dejavniki, ki vplivajo na uporabo elektronskega bančništva so predvsem skrb za varnost oziroma zasebnost, finančna tveganja, način dojemanja prednosti in uporabnosti storitve, ter odnos do spletnih storitev nasploh. Mobilni telefon danes predstavlja nujen informacijski in storitveni pripomoček. In WAP je s svojo tehnologijo odprl nove komunikacijske in poslovne možnosti. Tako je prav opravljanje bančnih storitev eno od pogostejših opravil, ki jih imetniki ustreznih telefonov lahko opravljajo neodvisno od kraja in časa. Največ pomislekov je seveda prisotnih zaradi varnosti. Absolutne varnosti ni, ne v klasičnem ne v računalniškem svetu. Vsak uporabnik bi moral poznati osnove varnosti, da lahko varno posluje pri uporabi elektronskega in mobilnega bančništva. Celovite varnosti ne more zagotoviti samo banka, za varnost morajo v prvi vrsti poskrbeti uporabniki sami. Ponudba elektronskega in mobilnega bančništva bo v prihodnje ena izmed ključnih momentov pri odločanju za izbiro banke, spletne storitve bodo postale ključni faktor pri ohranjanju oziroma pridobivanju ali izgubi tržnega dela med komitenti.
Ključne besede: Elektronsko bančništvo, mobilno bančništvo, sodobne tržne poti, varnost poslovanja, NLB Moba, prednosti in slabosti poslovanja, pogoji in oprema, SKB banka, Abanka Vipa, Nova Ljubljanska banka, Nova KBM.
Objavljeno: 16.08.2010; Ogledov: 1868; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (598,75 KB)

3.
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO NA PRIMERU NOVE LJUBLJANSKE BANKE IN NOVE KREDITNE BANKE MARIBOR
Liljana Ploj, 2010, diplomsko delo

Opis: Elektronsko bančništvo lahko opredelimo kot poslovanje bank s strankami preko elektronskih prodajnih poti, ki so zasnovane na sodobni informacijski in komunikacijski tehnologiji. Med sodobne storitve elektronskega bančništva štejemo: bančne avtomate, samopostrežne kioske, plačilne kartice, telefonsko bančništvo, spletno (internetno) bančništvo in mobilno bančništvo. Banke so te storitve razvile, da bi se prilagodile razmeram na trgu, saj je postala sodobna tehnologija dostopna vsakomur. Uporabniki z uporabo teh storitev prihranijo čas in denar, nudijo pa jim tudi večjo udobnost, saj jih lahko opravljajo kjerkoli in kadarkoli. Dostopne so 24 ur na dan, vse dni v letu. Nova Ljubljanska banka in Nova Kreditna banka Maribor svojim komitentom nudita široko paleto storitev na področju elektronskega bančništva. Obe ponujata telefonsko bančništvo, spletno bančništvo, mobilno bančništvo, bančne kartice ter bančne avtomate. Nova Ljubljanska banka je že ponudila svojim uporabnikom storitev e-računa, ki je pomembna pri poslovanju podjetja z državnimi institucijami in ostalimi pravnimi subjekti na trgu, saj bo olajšal poslovanje v prihodnosti.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, oblike elektronskega poslovanja, elektronsko bančništvo, telefonsko bančništvo, mobilno bančništvo, spletno bančništvo, bančni avtomati, Nova Ljubljanska banka d.d., Nova Kreditna banka Maribor d.d..
Objavljeno: 30.08.2010; Ogledov: 1795; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (707,99 KB)

4.
INVESTIRANJE V OBVEZNICE TER VLOGA BONITETNIH AGENCIJ
Gordana Ornik, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava najpogosteje uporabljene dolžniške vrednostne papirje, tj. obveznice. Osrednja obravnavana tematika je investiranje v obveznice. Preden se posameznik odloči za naložbo oz. oplemenitenje finančnih sredstev z nakupom obveznic, je potrebno poznati njihove osnovne značilnosti. Pričujoča diplomska naloga je namenjena vsem, ki čutijo željo, da se poučijo o tej obliki investiranja. Obveznice so dolžniški vrednostni papirji, ki investitorju prinašajo predvidljive permanentne obresti, ob dospetju pa še izplačilo glavnice. Z nakupom obveznic nismo kakorkoli lastniško udeleženi v podjetju izdajatelja, ampak si z nakupom obetamo oplemenitenje svojih presežnih finančnih sredstev. Najpogostejši kupci obveznic so vsekakor pravne osebe, kot so zavarovalnice, vzajemni in pokojninski skladi, banke ter ostali institucionalni investitorji, ki na takšen način razpršijo svoje naložbe po tveganosti, zapadlosti ter tudi po panogi in geografskem področju. V diplomski nalogi so prikazane vrste obveznic glede na različne kriterije: glede na vrsto izdajatelja, vrsto zavarovanja, ordiniranost, dodatne pravice in glede na kraj izdaje. Razvrščanj je še več, vendar bi to preseglo vsebino diplomske naloge, zato so izpostavljena nekatera pogostejša. Poznavanje prednosti in slabosti obveznic je nujno, če ne želimo kasneje obžalovati svojih finančnih odločitev. Del naloge je namenjen tudi prikazu teh lastnosti ter opisu vrste tveganj, ki so jim dolžniški vrednostni papirji izpostavljeni. Splošno mnenje je, da so investicije v obveznice varne in služijo kot protiutež drugim, bolj tveganim vrednostnim papirjem (npr. delnicam, hibridnim vrednostnim papirjem). Vendar smo v zadnjih 3–4 letih dojeli, da so lahko tudi državne obveznice, ki veljajo za najvarnejšo vrsto obveznic, izpostavljene tveganju neplačila. Prav zato je pri računanju zahtevane donosnosti potrebno, da vkalkuliramo pribitke za vsa tveganja, ki nam jih moramo kot gospodarni naložbeniki poznati. Bonitetne ocene, ki jih izdajajo bolj ali manj znane bonitetne agencije, so stalnica pri obveznicah, pa če se odločamo za investiranje vanje ali za financiranje z njihovo pomočjo. Bonitetna agencija je institucija, ki izdeluje bonitetne ocene ali ratinge za države, finančna/nefinančna podjetja in posameznika. Bonitetne agencije prodajajo svojo storitev javnosti in jo tako seznanjajo s kvaliteto potencialnih naložb oziroma s tveganjem naložb v obliki delnic, obveznic, depozitov ali drugih oblik finančnih naložb. Njihova vloga je pomembna za celotno gospodarstvo, saj podajajo ocene o finančnih produktih in o vanje vključenih strukturiranih finančnih instrumentih. V zadnjem času se bonitetne agencije ubadajo z upadom ugleda, verodostojnosti, nepristranskosti, saj so se nekatere njihove ocene izkazale za napačne. Zadnji del naloge je namenjen prav tej problematiki, kjer so izpostavljene pomanjkljivosti delovanja bonitetnih agencij, sledijo predlogi za razrešitev tega in zaključek z aktualnimi predlogi regulatorja na evropskem ekonomskem trgu. Napisani teoriji je dodan praktičen prikaz podrejene obveznice NLB26, ki jo je izdala največja slovenska (sistemska) banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana. Denarna sredstva iz prodaje te obveznice so bila namenjena povečanju kapitalske ustreznosti banke. Temu smo dodali tudi podatke o trenutnem stanju na obvezniških trgih doma in po svetu ter tako celostno dopolnili diplomsko nalogo.
Ključne besede: obveznica, investiranje, bonitetna agencija, bonitetna ocena, banka, gospodarska kriza, tveganja, dolžniški vrednostni papir, Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana, NLB26, donos, obrestna mera, dospelost.
Objavljeno: 13.07.2011; Ogledov: 2399; Prenosov: 463
.pdf Celotno besedilo (880,48 KB)

5.
POMEN IN VRSTE KREDITOV TER KREDITIRANJE V NOVI LJUBLJANSKI BANKI
Tanja Kranjec, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Za lažje razumevanje kredita je potrebno najprej ločiti med pojmoma posojilo in kredit. Že v rimskem pravu sta imela izraza različen pomen. Posojilo je samo vrsta kupčije, s katero med strankama nastane kreditno razmerje. Vsaka kupčija, pri kateri se stranki dogovorita, da sta dajatev in nasprotna dajatev časovno razmaknjeni, imata za posledico nastanek kreditnega razmerja in s tem upnika in dolžnika. V primeru, da gre za posojanje denarnih sredstev, bi bil primernejši izraz posojilo. Kredit pa pomeni začasen prenos vrednosti od kreditodajalca na kreditojemalca. V slovenskem bančnem prostoru je v preteklih letih prišlo do velikih sprememb. Nove komitente banke pridobivajo s ponudbo ugodnejših storitev za komitente, z nastankom novih gospodarskih subjektov ali pa s privabljanjem komitentov konkurence. Pri tem pa je banka izpostavljena kreditnemu tveganju, ki pomeni tveganje izgube kot posledica dolžnikove nezmožnosti, da izpolni svoje finančne oziroma pogodbene obveznosti. Pri znižanju obrestne mere povpraševanje po kreditu narašča. Po drugi strani pa bo pri visokih obrestnih merah posledično prišlo do prekomernega varčevanja, kar bo vplivalo na proizvodnjo in posledično na brezposelnost.
Ključne besede: vrste kreditov, pomen kreditov, kreditna pogodba, kreditno razmerje efektivna obrestna mera, kreditno tveganje, študentski krediti, Nova Ljubljanska banka d.d.
Objavljeno: 24.11.2011; Ogledov: 2513; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (390,95 KB)

6.
PRIMERJALNA ANALIZA ELEKTRONSKIH PRODAJNIH POTI NA PRIMERU ABANKE VIPE D.D. TER NOVE LJUBLJANSKE BANKE D.D.
Matej Fridl, 2011, diplomsko delo

Opis: Iz prvega sklopa naloge izhaja, da je v zadnjem desetletju globalno gledano uporaba interneta dosegla zelo velik razmah, predvsem v manj razvitem svetu. Finančne institucije so v hipu zaznale veliko poslovno priložnost in tako začele masovno uvajati elektronske storitve, ki pa so jih ljudje začeli postopoma in previdno sprejemati, sedaj pa le te postajajo eno izmed glavnih orožij bank in predstavljajo njihovo konkurenčno prednost. Ključen dejavnik pri vsem skupaj je varnost, ki pa je tekom let dosegla zelo visoko stopnjo, le ta pa se bo tudi v prihodnje zagotovo krepila. Prav tako so komitenti bank vedno bolj zahtevni in od bank zahtevajo, da so vse bolj fleksibilne in cenovno ugodne. Pozitivna stran uvedbe in razvoja elektronskih prodajnih poti je zagotovo obojestransko zadovoljstvo. Torej banke na račun uvedbe teh sistemov znižujejo število zaposlenih in posledično stroške poslovanja, za komitente pa je tovrstno poslovanje bolj udobno in bistveno cenejše. V drugem sklopu smo teoretično opredelili pojem elektronskega bančništva ter primerjali določene opredelitve različnih avtorjev. Prav tako smo se dotaknili zgodovine razvoja elektronskega bančništva v Sloveniji ter v zadnjem delu tega poglavja opisali najpogostejše vrste elektronskih prodajnih poti ki jih ponujajo banke. V tretjem in četrtem sklopu smo predstavili elektronske storitve dveh različnih Slovenskih bank. V tretjem sklopu smo podrobno opisali storitve elektronskega poslovanja s prebivalstvom pri Abanki Vipi d.d., v četrtem sklopu pa smo se osredotočili na predstavitev storitev elektronskega poslovanja s prebivalstvom, ki jih nudi Nova Ljubljanska banka d.d.. V zadnjem sklopu smo opravili temeljito primerjalno analizo elektronskih storitev, ki jih ponujata obe banki in tako prišli do različnih ugotovitev. Zagotovo drži, da sta banki, ki smo ju primerjali na področju ponudbe elektronskih storitev zelo napredni. Obe izmed bank imata posamezne storitve ki izstopajo, zato je zelo nehvaležno trditi, da je določena izmed bank v celoti boljša. S tega vidika glede na potrebe raznih profilov komitentov to odločitev prepuščamo vsakemu bralcu posebej.
Ključne besede: Internet, elektronsko bančništvo, elektronske prodajne poti, Abanka Vipa d.d., Nova Ljubljanska banka d.d., mobilno bančništvo, spletno bančništvo, plačilne kartice, telefonsko bančništvo, varnost.
Objavljeno: 23.01.2012; Ogledov: 1336; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici