1. Modelna analiza ekonomike pridelave hmelja v Sloveniji in na Novi Zelandiji : Magistrsko deloBlaž Jelen, 2025, magistrsko delo Opis: Modelno smo analizirali ekonomiko pridelave hmelja v Sloveniji in na Novi Zelandiji.
Ugotavljali smo podobnosti in razlike med načini pridelave ter prepoznali ključne
dejavnike vpliva na ekonomsko uspešnost pridelave hmelja v obeh državah (rastne
razmere, tehnologija pridelave, organizacija dela, ekonomika). Primerjali smo (i)
modelno povprečno hmeljarsko kmetijo, (ii) izbrano hmeljarsko kmetijo (CE8)
panožnega krožka v letu 2024 v Sloveniji in (iii) po velikosti primerljivo kmetijo Garston
hops (GH) na Novi Zelandiji. Primerjalna analiza modelnih stroškov pridelave hmelja v
obeh državah ilustrira boljšo ekonomičnost pridelave analizirane kmetije na NZ. Ta je
imela sicer višje variabilne stroške pridelave, a je zaradi višjih prodajnih cen hmelja
dosegla višje pokritje pridelave. V raziskavi smo tudi nakazali možnosti za prenos
tehnoloških izboljšav iz Slovenije na Novo Zelandijo in obratno.
Ključne besede: pridelava hmelja, ekonomika, stroškovna analiza, Slovenija, Nova Zelandija
Objavljeno v DKUM: 04.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (2,66 MB) |
2. Ženski zapori: primerjava izbranih držav (ZDA, Kanada, Japonska in Nova Zelandija) : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMonika Lepoša, 2025, diplomsko delo Opis: Večino zaporske populacije v vseh državah predstavljajo moški, vendar se število zaprtih žensk v zadnjem obdobju viša hitreje kot pri moških. Ženske so v zaporskih sistemih obravnavane drugače, kar izhaja iz razlik v demografiji, resnosti storjenega kaznivega dejanja ter prepričanja, da so bolj dojemljive za rehabilitacijo. Kljub temu, da so pred zakonom v večini demokratičnih držav obravnavane enako kot moški, pa imajo specifične zdravstvene, higienske in psihološke potrebe, pogosto so bile žrtve zlorab ali pa trpijo zaradi odvisnosti. Posledično morajo zapori zagotavljati ustrezne terapevtske programe za zapornice. Zaključno delo se osredotoča na primerjavo ženskih zaporov v Združenih državah Amerike (ZDA), Kanadi, na Japonskem in Novi Zelandiji. Med izbranimi državami obstajajo razlike v prostorskih razmerah, samih pogojih za prestajanje kazni, kot tudi obravnavi zapornic. Vse države se soočajo s prezasedenostjo zaporov, slabimi pogoji za zapornice ter omejenim dostopom do tretmajskih programov, čeprav je rehabilitacija prepoznana kot ključen dejavnik za zmanjšanje povratništva. ZDA izstopa po neprimernih pogojih za zapornice, omejenih rehabilitacijskih možnostih in izrazitih rasnih neenakostih. Kanada večji poudarek daje na rehabilitacijo in pravice zapornic, vendar ostajajo izzivi pri obravnavi domorodnih žensk. Nova Zelandija vključuje kulturno občutljive pristope, vendar se sooča s sistemskim rasizmom, saj Maorke predstavljajo nesorazmerno visok delež zaporske populacije. Na Japonskem je poudarek na reintegraciji, a omejen dostop do oskrbe in močna socialna stigma otežujeta vrnitev zapornic v družbo. V zaključku izpostavljamo nujnost reform, ki bi ženskam v zaporih omogočile bolj humano in celostno obravnavo, izboljšanje življenjskih pogojev, dostop do zdravstvene oskrbe in tretmajskih programov s ciljem uspešne reintegracije in zmanjšanja povratništva.
Ključne besede: ženski zapori, zapornice, zaporna kazen, Združene države Amerike, Kanada, Japonska, Nova Zelandija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,90 MB) |
3. Vnos ultra-procesiranih živil v sodobni prehrani in tveganje za zdravjeNika Zupanič, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: V zadnjih 50 letih so se vzorci prehranjevalnih navad ljudi in proizvodnja hrane močno spremenili. Prehrana in naše prehranjevalne navade vplivajo na številna tveganja za zdravje, kar pa lahko vodi v različne bolezni. Ultra-procesirana živila so tako imenovane industrijske formulacije, ki so priročne, okusne in visoko kalorične. Namen zaključnega dela je pregledati znanstveno literaturo o ultra-procesiranih živilih ter njihovem vplivu na zdravje ljudi.
Metode: Izvedli smo »scoping« pregled znanstvene literature, uporabili pa smo deskriptivno metodo dela. Uporabili smo naslednje podatkovne baze: PubMed, CINAHL in Web of Science. S pomočjo diagrama PRISMA smo predstavili izbor virov, izvedli pa smo tudi tematsko analizo in sintezo podatkov.
Rezultati: Izmed dobljenih 173 člankov smo jih 7 vključili v končno analizo. Ugotovili smo, da imajo prehrana in prehranjevalne navade posameznikov močan vpliv na zdravje in na kakovost življenja. Povečan vnos ultra-procesiranih živil vodi v povečano tveganje za mnoge bolezni, kot so: sladkorna bolezen, debelost, bolezni srca itd.
Diskusija in zaključek: Ultra-procesirana živila, ki vedno bolj postajajo del našega vsakdana, imajo mnoge negativne posledice na naše zdravje in splošno kakovost našega življenja. Ključnega pomena je ozaveščanje tako potrošnikov kot zdravstvenih delavcev, kaj točno ultra-procesirana živila so in kakšen je njihov vpliv na zdravje ljudi.
Ključne besede: Sodobna prehrana, ultra-procesirana živila, klasifikacija NOVA, tveganja za zdravje
Objavljeno v DKUM: 20.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,17 MB) |
4. |
5. Role of housing in new centrality areas: Rt2-C Maribor : master thesisEnis Beqiri, 2024, magistrsko delo Opis: Med dinamično preobrazbo urbanih središč se je koncept centralnosti v urbanističnem načrtovanju razvil, da bi izpolnil nove družbeno-ekonomske, kulturne in ekološke zahteve. Diplomsko delo obravnava osrednjo vlogo stanovanj v kontekstu vzpostavljanja ali definiranja središčnih območij mesta s poudarkom na območju centra Rotuš 2 v Mariboru v Sloveniji. Preučuje, kako lahko stanovanjska dinamika oblikuje naravo, funk-cionalnost in trajnost takih mestnih jeder. Študija spodbuja vključujoč stanovanjski pristop, mešano rabo in pobude strateškega urbanega oblikovanja za ustvarjanje živahnih, prožnih in bivalnih osrednjih območij sodobnega mesta.
Ključne besede: Maribor, stanovanja, nova centralost, urbana transformacija, inkluzivnost, trajnost, nova urbana središča, stanovanjske soseske
Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 160
Celotno besedilo (276,50 MB) |
6. |
7. |
8. Analiza prodaje NLB : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloŠpela Rezec, 2024, diplomsko delo Opis: Poudarek v diplomskem delu se nanaša na vprašanje, ali je bila prodaja NLB-ja sploh potrebna, in ali je v času prodaje prišlo do morebitnih nepravilnosti. Problematika se je pričela z ustanovitvijo dveh bank: Nove kreditne banke Maribor in Nove ljubljanske banke. Ob osamosvojitvi leta 1991 je Slovenija ustanovila Banko Slovenijo z namenom nadzorovanja nemotenega denarnega toka ter poslovanja na področju financ. Kasneje je NLB šokirala z novico o ideji, da se bo banka privatizirala. Program za privatizacijo je bil začrtan že leta 2001. Ta naj bi doprinesla večjo in boljšo konkurenčnost med državami, povečanje ekonomske uspešnosti in pridobitev prihodka za namen kritja neto stroškov preteklih sanacij bank. V nadaljevanju se osredotočamo na vlogo banke v gospodarstvu, saj kot kreditna institucija opravlja storitve in ima dovoljenje, da lahko posluje z dajanjem kreditov in depozitov. Evropska komisija je leta 2012 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanj, saj so ugotovili, da je v Sloveniji čezmejni obstoj makroekonomskega ravnotežja. Kasneje je Slovenija Bruslju predložila Nacionalni reformni program 2013–2014 in Program stabilnosti za obdobje 2012–2016. Banka se je bila primorana dokapitalizirati, saj so na podlagi pregleda kakovostnih sredstev (AQR) v banki ugotovili negativni kapital, kar bi v nasprotnem primeru pomenilo stečaj banke. Dokapitalizacija se je izvedla leta 2013 – po tem, ko je Evropska komisija izdala odločbe o državnih pomočeh. V letu 2010 se je v Sloveniji zgodila finančna afera imenovana Farrokh, ki smo jo v tem delu podrobneje analizirali. Cilj privatizacije, dokapitalizacije in prodaje banke je ključni dejavnik k prispevanju povečanja konkurenčnosti na trgu, učinkovitosti poslovanja bančnega sistema kot celote ter za zdravo okolje, kjer bi prebivalcem nudili sodobne storitve.
Ključne besede: banke, pranje denarja, Nova ljubljanska banka (NLB), privatizacija bank, dokapitalizacija, prodaja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.02.2024; Ogledov: 503; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,30 MB) |
9. Vpliv gospodarskih kriz na podjetje elgo-nova d. o. o.Lara Grobovšek, 2023, diplomsko delo Opis: Obravnavali smo gospodarske krize in njihov vpliv na podjetje Elgo-Nova, d. o. o., ki je s svojim poslovanjem začelo leta 2001 in je v zadnjih 22 letih »preživelo« dve globalni krizi. Podjetje Elgo-Nova, d. o. o., je majhno podjetje, ki ponuja razne gradbene in elektro storitve ter temelji na zaupanju in dobrem odnosu z zaposlenimi in strankami.
Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako so gospodarske krize v zadnjih 22 letih vplivale na podjetje Elgo-Nova, d. o. o. S tem razlogom smo proučili gospodarske krize, vse od značilnosti do posledic. Proučili smo dve krizi, ki sta se zgodili v tem času, in sicer krizo leta 2008 oziroma veliko recesijo in krizo zaradi covida-19. Podali smo statistiko posledic na globalni ravni, s pomočjo podatkov Statističnega urada Republike Slovenije pa smo preverili stanje Slovenije med in po gospodarski krizi. Ker letošnje leto 2023 kaže na prihod nove gospodarske krize, pa smo proučili še pripravo na prihajajoče krize.
Postavili smo tri raziskovalna vprašanja, na katera odgovorimo s pomočjo intervjuja obeh lastnikov podjetja Elgo-Nova, d. o. o. S pomočjo intervjuja smo izvedeli, da so glavna težava gospodarskih kriz dolgovi in neplačniki. Predvsem kriza leta 2008 se je izkazala kot eno od težkih obdobij v času delovanja podjetja Elgo-Nova, d. o. o., covid-19 pa ni imel skoraj nikakršnega vpliva. Kot sta v intervjuju omenila solastnika podjetja, je za vzdrževanje in obstoj podjetja ključno varčevanje.
Ključne besede: Gospodarske krize, Elgo-Nova, d. o. o., vpliv
Objavljeno v DKUM: 08.12.2023; Ogledov: 282; Prenosov: 19
Celotno besedilo (627,72 KB) |
10. Izvor in jezikovne značilnosti novozelandske angleščineBarbara Čatar, 2017, magistrsko delo Opis: Angleščina je globalni jezik. V Ameriki, Avstraliji, Veliki Britaniji, Kanadi ter na Irskem in Novi Zelandiji je uradni jezik. V nekaterih državah je angleščina drugi jezik, v večini držav pa se je učijo v šolah kot tuji jezik. Danes je angleščina jezik ekonomije, podjetništva, trgovine in izobraževanja. Skozi množično rabo je pridobila status lingue france.
Na Novi Zelandiji je angleščina materni jezik. Skupaj z maorskim jezikom in mednarodnim znakovnim jezikom je tudi uradni jezik države. V 18. stoletju so britanski raziskovalci na Novo Zelandijo prinesli angleški jezik, prve kolonije z angleško govorečim prebivalstvom pa so bile ustanovljene v 19. stoletju. Priseljenci so prišli tudi v stik z maorskim prebivalstvom in njihovo kulturo.
Novozelandska angleščina ima svojstveno besedišče in izgovorjavo. Vplivi maorskega jezika so bili močni, zato je v novozelandski angleščini še danes prisotnih veliko maorskih izrazov. Novozelandska angleščina ima tudi bogat sleng in idiome, ki jih uporabljajo samo govorci novozelandske angleščine. Kot za vse jezike je tudi za novozelandsko angleščino značilna regionalna in družbena zvrstnost jezika. Med dejavniki, ki so prispevali k njej, je stik med priseljenci in prvotnimi naseljenci, priseljenski tokovi in različni naselitveni vzorci. Prebivalci prvih kolonij so izvirali iz različnih družbenih slojev in so govorili različna narečja. To je vplivalo na nadaljnji razvoj kolonij in povzročilo, da so regionalne in socialne različice prisotne še danes.
Ključne besede: Nova Zelandija, novozelandska angleščina, maorska angleščina, izgovorjava, besedišče.
Objavljeno v DKUM: 12.05.2023; Ogledov: 587; Prenosov: 30
Celotno besedilo (2,29 MB) |
