Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Na področju tehnologij Node.js imamo na voljo več ogrodij in knjižnic, ki omogočajo razvoj več-nivojskih spletnih rešitev. Časovna zmogljivost posameznih ogrodij in knjižnic omogoča razvoj učinkovitejših rešitev, kar omogoči krajši čas procesiranja zahtev in posledično ekonomske prednosti. V magistrski nalogi smo opravili raziskavo vidika zmogljivosti knjižnic in ogrodij Node.js za gradnjo več-nivojskih spletnih rešitev. Definirali smo metrike zmogljivosti na posameznih nivojih in implementirali programsko opremo za oceno posameznih metrik na posameznih nivojih ter izvedli eksperimentalne meritve. Na podatkovnem nivoju smo primerjali knjižnici Sequelize in Mongoose, med tema dvema se je knjižnica Mongoose izkazala za statistično značilno zmogljivejšo po metriki povprečnega časa poizvedb. Na nivoju spletnih storitev smo primerjali knjižnice Express.js, Fastify, Restify, Koa.js in Hapi z orodji Artillery, Autocannon ter lastno implementacijo meritev. Med le-temi se je izkazala knjižnica Fastify kot statistično značilno zmogljivejša po metrikah prepustnosti in odzivnega časa. Na nivoju odjemalca smo primerjali ogrodje Angular in knjižnico React po metrikah Web Vitals, izmerili smo statistično značilno ugodnejše metrike pri knjižnici React. Raziskava v predstavljeni magistrski nalogi razvijalcem omogoči načrtovanje arhitekture s kombinacijo tehnologij, ki so računsko zmogljivejša od preostanka.
Ključne besede: več-nivojske spletne rešitve, Node.js, programske knjižnice, primerjava zmogljivosti
Objavljeno v DKUM: 16.11.2022; Ogledov: 651; Prenosov: 143
Celotno besedilo (1,94 MB)

Opis: V razvoju sodobnih spletnih rešitev se soočamo s problemom avtentikacije, ki se zaradi možnosti skalabilnosti iz strežniške strani seli na odjemalčevo stran. Zato smo v diplomski nalogi predstavili način zagotavljanja zaščite sodobnih spletnih rešitev z uporabo identifikacijskih žetonov JWT (JSON Web Token). To je standard za varen prenos informacij med dvema sodelujočima, običajno sta to strežnik in odjemalec. V nalogi smo implementirali avtentikacijo in avtorizacijo uporabnikov v spletno rešitev, ki je temeljila na izvajalnem okolju Node.js, z uporabo žetonov JWS (JSON Web Signature). Ogledali smo si tudi alternative za standard JWT, to so žetoni Fernet, Branca in PASETO, ki popravljajo ranljivosti in slabosti JWT. Razvijalsko skupnost smo povprašali, katere izmed zgoraj naštetih identifikacijskih žetonov uporabljajo. Ugotavljamo, da se velika večina odloča za JWT, saj so alternative dokaj nepoznane in nestandardizirane. Alternative žetona JWT še niso pripravljene zamenjati, lahko pa ga pomagajo nadgraditi in zmanjšati njegove slabosti.
Ključne besede: varnost, JWT, identifikacijski žetoni, Express.js, Node.js
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 685; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,57 MB)

Opis: Delo obravnava razvoj informacijskega sistema za upravljanje ogrevanja s tehnologijami interneta stvari. Opisano je razvojno okolje, ki je vključevalo Visual Studio Code, PlatformIO, VirtualBox, Ubuntu Linux, node.js, Raspberry Pi in module ESP32. Opisana je struktura sistema za upravljanje ogrevanja, kjer je vključenih več tipal temperature, tipalo razdalje ter relejski modul. Pri realizaciji sistema je bilo uporabljenih šest modulov ESP32. Opredeljena je bila zasnova sistema s strežnikom, strojnimi moduli, tipali, klienti ter način komunikacije med elementi sistema. Opisana je realizacija postopka identifikacije modulov ESP32 ter komunikacija med moduli ESP32, strežnikom node.js ter klientom. Komunikacija med elementi sistema je bila izvedena prek zapisov v obliki json. Opisan je razvoj uporabniškega vmesnika, do katerega dostopamo prek brskalnika na telefonu oz. katerekoli naprave, ki ima vgrajen brskalnik. Razviti uporabniški vmesnik omogoča prikaz šestih različnih temperatur in tudi želene temperature. Prek vmesnika se da nastaviti želeno temperaturo ogrevanja. Opisana je razlika med različnimi načini komunikacije med moduli ESP32 in strežnikom node.js. Za zapis podatkov je bila uporabljena podatkovna baza Lowdb. Prototip sistema je bil uspešno testiran prek namenske spletne strani termostat.si.
Ključne besede: internet stvari (IoT), modul ESP32, PlatformIO, Node.js, kibernetika, termostat
Objavljeno v DKUM: 26.08.2022; Ogledov: 721; Prenosov: 113
Celotno besedilo (4,62 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je izdelava sistema, s katerim bi lahko brezkontaktno evidentirali delovne ure. To smo storili s pomočjo računalnika Raspberry Pi, na katerem smo z orodjem Node-RED preverjali prisotnost posameznika preko njegovih delovnih postaj in pametnih naprav. Za shranjevanje podatkov uporabimo dokumentno podatkovno bazo MongoDB, za prikaz informacij pa razvijemo Android aplikacijo. Vse to povezujemo s spletno aplikacijo Spring Boot, katera zbrane podatke tudi obdeluje, nato pa razvito rešitev primerjamo z že obstoječimi načini evidentiranja delovnih ur.
Ključne besede: Raspberry Pi, Spring Boot, Android, Node-RED
Objavljeno v DKUM: 04.08.2022; Ogledov: 1454; Prenosov: 128
Celotno besedilo (2,00 MB)

Opis: V diplomskem delu smo primerjali različne dostope do MySQL in MongoDB Atlas podatkovnih baz z uporabo programskega jezika PHP in Node.js z izdelavo različnih spletnih strani. Predstavljeni so načini delovanja in vrste podatkovnih baz SQL in NoSQL, kot tudi značilnosti PHP in Node.js tehnologije. Po opisu in preučevanju literature smo izmerili in primerjali hitrosti pridobivanja podatkov, primerjali postopek pisanja poizvedb in s tem ugotovili, kateri programski jezik in podatkovna baza se najbolje dopolnjujeta. Po vseh rezultatih smo ugotovili, da je NoSQL primernejše za masivno shranjevanje podatkov, SQL pa za nadzorovano in organizirano shranjevanje podatkov. Prišli smo do zaključka, da je sama izbira podatkovnih baz odvisna od namena spletne strani in kompatibilnosti programskega jezika.
Ključne besede: SQL, NoSQL, PHP, Node.js
Objavljeno v DKUM: 15.04.2022; Ogledov: 1912; Prenosov: 123
Celotno besedilo (1,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...