| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv oskrbe z dušikom na rast endivije, radiča in kitajskega kapusa
Mojca Kosar, 2009, diplomsko delo

Opis: V poljskih mikroposkusih v letu 2000 in 2001 je bil v Mihovcah na Dravskem polju preučevan vpliv dodanega dušika (0, 60, 120, 180, 240, Nmin in 1000 kg ha-1 (140 kg N ha-1) ENTEC perfekt) na morfološke razlike, pridelek in vsebnost dušika v pridelku pri endiviji sorte Ciarda in radiču sorte Indigo ter v letu 2000 kitajskega kapusa sorte Pe-tsai. Poskusi so bili postavljeni s sedmimi obravnavanji v štirih ponovitvah. Dodani dušik pri endiviji in kitajskem kapusu nima statistično značilnega vpliva na proučevane lastnosti. Pri radiču pa ima statistično značilen vpliv na višino rastline in količino nitratnega dušika v rastlinskem soku. V tržnem pridelku so bile med letoma statistično značilne razlike pri endiviji (v letu 2000 med 19.079 kg ha-1 in 33.182 kg ha-1 ter v letu 2001 med 10.377 kg ha-1 in 15.841 kg ha-1) in radiču (v letu 2000 med 3.364 kg ha-1 in 6.698 kg ha-1 ter v letu 2001 med 1.361 kg ha-1 in 1.928 kg ha-1).
Ključne besede: endivija, radič, kitajski kapus, gnojenje, dušik, Nmin, ENTEC, pridelek, morfološke značilnosti
Objavljeno: 06.04.2009; Ogledov: 2646; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (989,15 KB)

2.
Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L. var. cepa)
Dejan Jakob, 2009, diplomsko delo

Opis: V letih 2006 in 2007 je bil v Lipovcih v Prekmurju izveden mikroposkus z dvanajstimi gnojilnimi obravnavanji z dušikom (N) dodanem z gnojiloma KAN in ENTEC na čebuli hibrida Daytona F1. Odmerki so bili 0, 60, 120, 240 kg N ha-1 ter odmerek določen na podlagi Nmin analize tal. Dodani dušik je statistično značilno vplival na tržni pridelek čebule, med posameznimi odmerki N pa ni bilo razlik (pridelek je dosegal 30,4 do 34,6 t ha-1). Pri morfoloških lastnostih je bila največja širina čebule dosežena pri obravnavanju, kjer je bilo dodanih 120 kg N ha-1. Na skladiščno sposobnost dodana količina dušika ni vplivala, značilen je bil vpliv oblike dodanega mineralnega dušika. Ob uporabi gnojila ENTEC je za 3,6 % manj propadle čebule kot pri gnojilu KAN. Ostanki Nmin v tleh so v prvem letu pri KAN-u povprečno znesli 164,8 kg N ha-1 in pri ENTEC-u 134,3 kg N ha-1 v drugem letu pa pri KAN-u 79,5 kg N ha-1 in pri ENTEC-u 98,8 kg N ha-1.
Ključne besede: čebula, gnojenje, dušik, ostanek Nmin, pridelek
Objavljeno: 29.07.2009; Ogledov: 2599; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

3.
Agronomic characteristics, potential utilisation and quality of grain amaranth Amaranthus cruentus L.
Silva Grobelnik Mlakar, 2012, doktorska disertacija

Opis: The present thesis is based on a survey of literature on grain amaranth (i); an experiment aimed at defining allelopathic potential of grain amaranth (ii); pot experiments conducted to determine the effect of various soil and climatic conditions on percentage of live seed emergence (PLSE) and seedling weight of four amaranth species (iii); a pot experiment conducted to study the effect of drought – induced at different phenological stages – on growth, yield performance, and leaf gas exchange (iv); a four-year field experiment conducted to investigate the effects of sowing date and nitrogen fertilisation on yields, protein content and amino acid composition (v); and on experiments with various amaranth-containing composite flours conducted to evaluate the rheological properties of dough (vi), and baking performance and sensory characteristics of resulted breads (vii). The survey of literature summarizes grain amaranth importance, botany, nutritive value and properties of crop processed as food (i). The seeds of garden cress were germinated with aqueous extracts of pigweed (A. retroflexus) and grain amaranth prepared from fresh roots, stems, leaves, and inflorescence with seeds, used either undiluted or at varying concentrations (ii). Although all the extracts delayed germination, leaf extracts of both species and inflorescence extracts of grain amaranth proved the most potent. Compared to pigweed, grain amaranth, which is known for its phytotoxic activity, exerted an even stronger inhibitory effect. The results of pot experiments (iii) revealed that the 15 mm sowing depth gave the highest seedling weight on sand and the highest PLSE on loam. A. caudatus gave the highest PLSE whereas A. cruentus gave the lowest PLSE but the heaviest seedlings. PLSE was severely reduced on the loam where topsoil crusting occurred after a decrease in soil moisture content, but not on the silt loam even when dry conditions were maintained throughout the experiment. PLSE was above 80 % with temperatures > 21 °C. Light regime with 12 h illumination gave the highest PLSE. In the greenhouse pot experiment (iv) amaranth plants were exposed to different soil water regimes: constant adequate moisture (W1), drought throughout the growing period (W2), drought initiated at crop inflorescence formation (W3), drought until inflorescence formation (W4), and drought from the beginning of inflorescence formation to the beginning of flowering (W5). Water shortage during inflorescence formation (W3 and W5) appeared to be critical, but soil drying after sowing until the beginning of inflorescence formation (W4) showed a pronounced ability to restore net photosynthesis, and provoke and improve the assimilate allocation to the aboveground biomass, particularly grain. In the field experiment (v) two sowing dates, May and June, and three target levels of soil mineral nitrogen (Nmin) were tested. There was a lower grain yield, higher protein content in grain, and lower EAA in grain protein of plants sown in June. Nmin target value of 140 kg N ha–1 raised grain yield, protein concentration in grain, and maintained the content of EAA in protein. The composite flours were made by mixing 0, 10, 20, and 30 % (w/w) wholegrain amaranth flours with refined wheat, refined spelt, or wholegrain spelt as basic flours. By increasing the amaranth replacement ratio, the gelatinisation temperature, water absorption, development time, and stability increased, whereas the dough softening was only slight. The amaranth addition strengthened the dough (vi). Composite breads made with 10 % amaranth flour had higher (refined wheat and spelt) or unaltered (wholegrain spelt) volume and specific loaf volume than sole basic flours. Samples made from refined spelt flour and samples with 10 % amaranth addition were considered as good, with slight deviation in quality (vii). According to the information obtained in the scope of investigation, grain amaranth is recognised as a perspective crop suitable for production of highly nutritive food also under our conditions.
Ključne besede: Amaranthus cruentus, allelopathy, growth, yield, protein, Nmin, amino acids, photosynthesis, drough, composite flours, rheological properties, sensory analysis
Objavljeno: 23.10.2012; Ogledov: 2355; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

4.
5.
6.
7.
8.
Vpliv gnojenja z organskimi in mineralnimi gnojili na pridelek in rast sladke koruze
Nataša Šalamun, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V SV delu Slovenije smo v letu 2008 proučevali vpliv gnojenja sladke koruze (Zea mays L. saccharata Sturt.) z organskimi (bučne pogače in digestat) in mineralnimi (KAN in Entec 26) gnojili s štirimi različnimi ciljnimi vrednostmi Nmin (70, 120, 170 in 220 N ha-1). Raziskovali smo vsebnost NO3-N in vitamina C v steblu in zrnih sladke koruze, morfološke lastnosti sladke koruze ob spravilu, ostanke dušika ob spravilu ter skupni in tržni pridelek. Odmerki N statistično vplivajo na vitamin C v zrnju ter na nitrate v zrnju in steblu. Gnojilo vpliva samo na nitrate v zrnju. Bučne pogače dosegajo statistično značilno enake ali višje vrednosti z mineralnim gnojilom (KAN, Entec 26) pri višini sladke koruze, širini in dolžini listov, številu vrst na storžu in dolžini storža ter skupnem in tržnem pridelku. Gnojenje z večjim odmerkom dušika daje večji pridelek sladke koruze, čeprav se najvišja odmerka (ciljna vrednost 170 in 220 kg N ha-1) statistično ne razlikujeta. Pri gnojenju z bučnimi pogačami so doseženi dobri rezultati tudi z manjšimi odmerki N ha-1. S ciljno vrednostjo 70 kg N ha-1 smo z bučnimi pogačami dosegli višji pridelek od ostalih gnojili (digestat, KAN in Entec 26) pri ciljni vrednosti 120 kg N ha-1, oziroma z digestatom pri ciljni vrednosti 170 in 220 kg N ha-1. Z bučnimi pogačami je bil gnojen najvišji skupni (15388 kg ha-1) in tržni pridelek (12953 kg ha-1).
Ključne besede: sladka koruza, Nmin, gnojila, bučne pogače, digestat
Objavljeno: 20.04.2018; Ogledov: 461; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

9.
Povezava med vsebnostjo rastlinam dostopnega dušika v tleh in nitratov v listih hmelja (Humulus lupulus L.) pred drugim dognojevanjem in njun vpliv na pridelek
Klara Četina, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Gnojenje z dušikom (N) vpliva na količino in kakovost pridelka hmelja sorte Aurora. Namen je preveriti različne odmerke N v obliki KAN-a (27 %) za prvo dognojevanje (A sklop 0 kg N/ha, B sklop 25 kg N/ha, C sklop 50 kg N/ha, D sklop 75 in E sklop 100 kg N/ha) in njihov vpliv na vsebnost Nmin v tleh in nitratnega N v listih hmelja v času tik pred drugim dognojevanjem hmelja sorte Aurora. Po izvedenih analizah so za drugo dognojevanje dodani različni odmerki N (0, 25, 50, 75, in 100 kg N/ha) v vseh sklopih, za tretje dognojevanje pa je odmerek N enak za vse parcele (50 kg N/ha). V obdobju tehnološke zrelosti je izvrednoten pridelek storžkov in analizirana vsebnost nitratov ter vsebnost alfa-kislin v storžkih. Rezultati kažejo pozitivne trende korelacijskih povezav med Nmin v tleh in vsebnostjo nitrata v listih hmelja pred drugim dognojevanjem. V poskusnih razmerah pa Nmin v tleh in vsebnost nitratov v listih hmelja pred drugim dognojevanjem ne kaže vpliva na pridelek storžkov. Obstaja pa tudi šibka povezava med skupno količino dodanega dušika v treh odmerkih in količino pridelka.
Ključne besede: gnojenje, dušik, hmelj, pridelek, Nmin, nitrati
Objavljeno: 18.06.2018; Ogledov: 230; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici