SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
VNAPREJ SKLENJENI SPORAZUM O CENAH V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE, NA NIZOZEMSKEM IN V SLOVENIJI MED DAVČNIMI ZAVEZANCI IN DAVČNO UPRAVO
Klementina Mlinar, 2009, diplomsko delo

Opis: Eden največjih problemov današnjega časa so, za davkoplačevalce in davčne uprave, transferne cene. Velik obseg in nejasnost pravil na področju transfernih cen predstavlja za davčne zavezance velika tveganja. Z APA sporazumi lahko ta tveganja obvladujemo. APA sporazum je sporazum med davčnim zavezancem in davčno upravo, ki podrobno določa kriterije za določanje transfernih cen in uporabo neodvisnega tržnega načela v prihodnjih transakcijah s povezanimi osebami. Postopek sklenitve APA spo
Ključne besede: transferne cene, mednarodna podjetja, povezane transakcije, povezana podjetja, davčni zavezanec, davčna uprava, vnaprej sklenjeni sporazum o cenah, neodvisno tržno načelo, OECD, Združene države Amerike, Nizozemska, Slovenija, metode oblikovanja transfernih cen, dvojno obdavčevanje, davčna revizija, dokumentacija o transfernih cenah.
Objavljeno: 16.02.2009; Ogledov: 3112; Prenosov: 342
.pdf Celotno besedilo (530,86 KB)

2.
Analiza strukturnih sprememb narodnega gospodarstva na primeru Danske in Nizozemske : diplomsko delo
Andreja Kandolf, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo o strukturnih spremembah narodnega gospodarstva zajema kvantitativno medsektorsko analizo na primeru Nizozemske in Danske. Izhodišče analize predstavljajo input-output tabele za leta 1995, 2000, 2002 in 2004, ki smo jih agregirali na 23 sektorjev. S pomočjo računalniškega programa Matlab smo nato določili ključne sektorje, ki imajo najintenzivnejše proizvodno-multiplikacijske učinke na narodno gospodarstvo, v naslednjem delu pa analizirali vpliv povečanja uvoznih cen enega izmed inp
Ključne besede: narodno gospodarstvo, Danska, Nizozemska, ekonomska politika, cene, ekonomski razvoj, input-output, ekonometrija, kvantitativna analiza
Objavljeno: 06.02.2009; Ogledov: 1797; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (707,27 KB)

3.
4.
KRITIČNA PRESOJA DAVČNIH UKREPOV V SLOVENIJI IN IZBRANIH DRŽAVAH V RAZMERAH FINANČNE KRIZE
Vanja Vanovšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje finančno krizo, ki je zajela svet v letu 2007. Zaradi preobsežnega dajanja kreditov, kreditno nesposobnim posojilojemalcem, se je razvila v najhujšo krizo po letu 1929. Začela se je kot hipotekarna kriza v ZDA, se kmalu razširila na finančne sektorje in prizadela gospodarstva po vsem svetu. Ukrepi, za blažitev posledic, ki so jih sprejele države se razlikujejo zaradi političnih, gospodarskih in kulturnih razlik, kljub temu pa so se države zgledovale po ukrepih, ki so se izkazali za uspešne. V Evropski uniji so se kmalu pojavile težnje po skupnem reševanju posledic krize, saj bi članice z usklajenim ukrepanjem hitreje prebrodile recesijo. Države so, v želji obvladovanja razmer, sprejemale ukrepe za gospodarske in finančne sektorje. Poudarek diplomske naloge je na davčnih ukrepih, ki so jih uvedle države članice EU (Slovenija, Nizozemska in Velika Britanija), ter na primerjavi njihove uspešnosti.
Ključne besede: finančna kriza, recesija, protikrizni ukrepi, davčni ukrepi, Velika Britanija, Nizozemska
Objavljeno: 21.09.2010; Ogledov: 1182; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (349,00 KB)

5.
Legalizacija marihuane - nizozemski model : diplomsko delo univerzitetnega študija
Snežana Begić, 2012, diplomsko delo

Opis: Marihuana spada v skupino kanabis in s tem med prepovedane droge, čeprav je manj škodljiva od nekaterih legalnih drog kot so alkohol, nikotin, barbiturati ipd. Različni napori preprečiti uživanje, gojenje in promet z marihuano so se izkazali kot neuspešni, saj izgubljamo vojno proti drogam, zato je potrebno najti nov pristop ter namesto represije in poseganja v posameznikovo zasebno sfero uveljaviti tolerantnejšo politiko. Nizozemci so marihuano legalizirali in s tem uredili določene probleme, povezane z uživanjem marihuane. Ker k legalizaciji niso pristopili celovito in uredili vseh vidikov, niso zajezili preprodaje na črnem trgu ali izvoza marihuane iz Nizozemske, ki je neovirano potekal dalje. Organizirane kriminalne združbe torej neovirano služijo naprej. V Sloveniji marihuana ni legalna, zato je v domeni organiziranega kriminala. Število uporabnikov iz leta v leto raste, kriminalci pa služijo, saj so edini, ki marihuano preprodajajo. Če bi Nizozemski model primerno prilagodili, bi ga lahko uporabili v Sloveniji, s tem prevzeli nadzor nad čistostjo droge, nad ponudbo na trgu ter dolgoročno gledano omejili rast števila novih uporabnikov marihuane. Do neke mere bi napolnili proračun, ki je v času recesije več kot samo potreben polnjenja. Žal vodilne politične stranke ne kažejo zanimanja za omenjeno tematiko (vsaj ne iz omenjenega vidika), pripravlja pa se celo posodobitev zakona, ki predvideva še poostren pristop k sankcioniranju uživanja marihuane, kljub temu, da izkušnje drugih kažejo, da je potrebno represivno politiko spremeniti in najti nek ustrezen kompromis.
Ključne besede: droge, marihuana, legalizacija, Nizozemska, Slovenija, primerjave, diplomske naloge
Objavljeno: 10.07.2012; Ogledov: 2416; Prenosov: 768
.pdf Celotno besedilo (704,17 KB)

6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici