Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu smo preučili vpliv izbranih makroekonomskih dejavnikov na obseg investicij v treh vodilnih evropskih gospodarstvih. V prvem delu smo predstavili teoretična izhodišča za našo ekonometrično analizo, ki temeljijo na pregledu dosedanje literature, nato smo povzeli splošne gospodarske razmere v analiziranih državah skozi obdobje 21.stoletja. Omenjeni del predstavlja temelj za analitični segment diplomskega dela, saj nas je usmerjal pri določitvi dejavnikov zasebnih investicij. V drugem delu smo z metodo najmanjših kvadratov ocenili funkcije zasebnih investicij v Nemčiji, Franciji in na Nizozemskem. Funkcije investicij smo v nadaljevanju testirali za ustreznost predpostavk uporabljene metode, natančneje normalna porazdelitev slučajne spremenljivke, stopnjo multikolinearnosti, heteroskedastičnost in prisotnost avtokorelacije ter prišli do ugotovitve, da so modeli ustrezni. Iz analize lahko povzamemo, da na gibanje investicij vplivajo obrestna mera, indeks cen življenjskih potrebščin, gospodarska rast, devizni tečaj in predhodne investicije. Kljub podobnostim proučevanih gospodarstev smo s pomočjo standardiziranih koeficientov prišli do ugotovitve, da se modeli investicij med seboj močno razlikujejo.
Ključne besede: ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, zasebne investicije, Nemčija, Francija, Nizozemska
Objavljeno v DKUM: 21.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,32 MB)

Opis: V razmerah sodobne globalizacije je internacionalizacija podjetij nuja. Podjetja, ki aktivno vstopajo v mednarodno poslovanje, morajo podrobno analizirati tuje deželno in panožno okolje. PESTLE analiza, kot strateško orodje za sistematično analizo značilnosti dimenzij deželnega okolja, je najbolj uveljavljen model za proučevanje deželnega okolja. V diplomskem delu smo analizirali poslovno okolje v nemški in nizozemski panogi kmetijstva, ki ima za razvoj obeh gospodarstev velik pomen. V teoretičnem delu smo opredelili pojem in pomen analize poslovnega okolja tujega trga v mednarodnem trženju. V empiričnem delu smo, prvič, analizirali deželno okolje obeh trgov s pomočjo modela PESTLE in drugič, primerjalno analizirali poslovno okolje v panogi kmetijstva obeh držav. Primerjali smo raven razvitosti nemškega in nizozemskega kmetijskega sektorja in analizirali poslovne priložnosti slovenskih mednarodnih tržnikov v nemški in nizozemski panogi kmetijstva. Ugotovili smo, da je nemško poslovno okolje v kmetijskem sektorju bolj privlačno za slovenske mednarodne tržnike kot nizozemsko, in da je nemški kmetijski sektor bolj razvit kot nizozemski.
Ključne besede: Mednarodno poslovanje, mednarodno trženje, poslovno okolje, kmetijstvo, Nemčija, Nizozemska.
Objavljeno v DKUM: 07.09.2021; Ogledov: 1140; Prenosov: 120
Celotno besedilo (1,33 MB)

Opis: V delu diplomskega projekta je obravnavana ekonometrična ocena izvoznih funkcij za tri države in sicer Nemčijo, Nizozemsko in Češko. V sledečih poglavjih je postopna obravnava izvoznih funkcij, ki se prične z obravnavo vseh treh držav in obstoječih študij za vsako posamezno državo. Izhodiščne četrtletne podatke za izračune, ki so v obliki indeksov, so bili pridobljeni iz Eurostata in obsegajo obdobje od leta 2000 do leta 2017. Za vsako državo posebej smo s pomočjo računalniškega programa Eviews z metodo najmanjših kvadratov ocenili linearno in dvojnologaritemsko funkcijo. Za vsako posamično izvozno funkcijo so izračunani in predstavljeni parcialni regresijski ter osnovne statistike. V nadaljevanju smo za izvozne funkcije preverjali primernost njihove oblike z ustreznimi ekonometričnimi testi. Po opravljenih testih smo izbrali najprimernejše oblike funkcij, za Nemčijo se je kot najprimernejšo obliko izkazala linearna oblika, za Nizozemsko in Češko pa dvojnologaritemska. Na teh funkcijah smo preverili veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Izkazalo se je, da vse tri izbrane funkcije izpolnjujejo predpostavke metode najmanjših kvadratov.
Ključne besede: Izvoz, izvozna funkcija, Nemčija, Nizozemska, Češka
Objavljeno v DKUM: 26.10.2018; Ogledov: 1179; Prenosov: 107
Celotno besedilo (2,40 MB)

Opis: Stanje okolja v Evropi in svetu se hitro poslabšuje. Človek s svojo dejavnostjo povečuje potrebo po naravnih virih in s tem breme na okolje. Naravni viri se trošijo z zaskrbljujočo hitrostjo, še posebej v državah v razvoju, ne da bi tudi pospeševali njihov razvoj. Zaloge fosilnih goriv, še posebej nafte, se zmanjšujejo, vendar cene ne odražajo tega stanja. Odvisnost razvitih držav od fosilnih goriv se kaže v mednarodnih napetostih in konfliktih. Trenutni način netrajnostne proizvodnje in potrošnje, katerega značilnosti sta hitro usihanje naravnih virov in rastoča onesnaženost, je nesprejemljiv. Razvite države izkoriščajo vire in s tem vplivajo na podnebje in okolje do takšne mere, da ostaja le malo prostora za trajnostno in nujno rast držav v razvoju. Čeprav zaznavamo napredek na nekaterih področjih, vidimo tudi resne okoljske probleme, za katere rešitev še ni na vidiku. Podnebje se spreminja in vedno več je dokazov, da mnoge poplave in ekstremni vremenski pojavi, ki smo jim priča vplivajo na trg, ki ga vodijo nepravilno oblikovane cene Resničnih stroškov izrabe okolja ne plačujemo. Trošimo in proizvajamo, kot da so zemeljske danosti neomejene in zastonj. Stroške rabe okolja preprosto puščamo prihodnjim generacijam in prebivalcem drugih (revnejših) delov sveta. Cene na današnjem trgu so izkrivljene, kar daje trgu nepravilne signale. V tržno orientiranih gospodarstvih cene izdelkov in blaga vsebujejo stroške proizvodnje, vendar načeloma ne vsebujejo stroškov okoljskih škod in vplivov na zdravje. Te škode ekonomisti imenujejo »eksterni stroški«. Tržna ekonomija ne internalizira eksternih stroškov. Večina okoljskih stroškov se šteje za eksterne in plačani so s strani davkoplačevalcev, ali pa sploh niso plačani. Večinoma se akumulirajo v obliki degradacije okolja in tako bremenijo prihodnje generacije. Težavne so tudi določene subvencije, ki so škodljive okolju. Subvencije v energetiki v EU so bile ocenjene na 27 milijard evrov na leto. Cene so nadalje izkrivljene s splošnimi davki. Okoljski davki v Evropi dosegajo 7% BDP, medtem ko prispevki za socialno varnost predstavljajo 35% BDP. Skupaj z drugimi davki, kot npr. DDV, davki na plače in dobiček, pokrivajo približno 85% vseh evropskih davčnih prihodkov. Trenutno v Evropski uniji, katere dva najbolj pereča problema sta brezposelnost in degradacija okolja, davčni sistem in sistem državnih pomoči negativno vplivata na zaposlenost in podpirata zlorabo naravnih virov. Z drugimi besedami, obdavčujemo ekonomske pluse namesto ekonomskih minusov. Izkrivljeni signali trga o ceni naravnih virov stimulirajo netrajnostno proizvodnjo in potrošnjo. Skrajni čas je, da se to stanje spremeni. Učinkovita zelena javnofinančna reforma bi postavila vse stvari na pravo mesto. Zelena javnofinančna reforma Reforma javnofinančnega sistema v smeri, ki bi stimulirala vzdržno obnašanje tako proizvajalcev kot potrošnikov, je ena od pogosto navajenih rešitev za zgoraj opisane izzive degradacije okolja zaradi nepravilnih signalov trga. Namen zelene javnofinančne reforme je rešiti opisani problem s prerazporeditvijo davčnih obremenitev iz dela na naravne vire in z reformo politike subvencioniranja. Izraz zelena javnofinančna reforma se torej uporablja za reformo, ki vsebuje prenos davčnega bremena iz davkov na delo na davke na okolje, t.j. na uporabo energije ali drugih virov in surovin, okoljsko nevarnih substanc in izdelkov. Reforma obenem vključuje ukinitev okolju škodljivih subvencij in drugih spremljajočih ukrepov. S pomočjo zelene javnofinančne reforme je mogoče spremeniti smer razvoja v razvoj, ki upošteva načela trajnostnega razvoja oziroma postaviti temelje za tržno delovanje v smeri trajnostnega razvoja. V zadnjih letih smo bili priča nastajanju razmer zaradi globalnega segrevanja ozračja. Kupi odloženih odpadkov so vedno večji, okoljski mediji, kot so voda, zrak in tla, pa vse bolj onesnaženi z različnimi substancami. Vse to ima posledično škodljive vplive tudi na zdravje ljudi.
Ključne besede: obnovljivi viri električne energije, trajnostni razvoj, davek, davčna reforma, zeleni davki, Nemčija, Danska, Nizozemska, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 2151; Prenosov: 250
Celotno besedilo (1,37 MB)

Opis: V času gospodarske globalizacije in vzpostavitve globalnega trga imajo davčne oaze pomembno vlogo v svetovni ekonomiji. Delo diplomskega seminarja obravnava delovanje davčnih oaz, davčno okolje v Sloveniji ter njegovo primerljivost z izbranimi davčnimi oazami. Glavni namen je tako analizirati davčne sisteme konkretnih jurisdikcij in ugotoviti, katere so glavne razlike, ki obdavčitev v določeni davčni oazi naredijo privlačnejše od obdavčitve v Sloveniji in zaradi česar se kapital seli v tujino. Najprej predstavimo, kaj davčne oaze sploh so in kakšen vpliv imajo na svetovno ekonomijo, sledi predstavitev slovenskega davčnega okolja, kjer se omejimo na davek od dohodka pravnih oseb, nato pa analiziramo še davčne sisteme izbranih jurisdikcij.
Ključne besede: davčne oaze, off-shore poslovanje, davki, Ciper, Švica, Nizozemska, Monako, Hongkong, Kajmanski otoki
Objavljeno v DKUM: 30.11.2015; Ogledov: 1333; Prenosov: 207
Celotno besedilo (1,29 MB)