| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 27 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
21.
Priprava informacij za odločanje o ustanovitvi podjetja v lesnopredelovalni industriji v kriznih razmerah
Andreja Krivec, 2016, diplomsko delo

Opis: Po letu 2007 je kriza zajela praktično vso svetovno gospodarstvo, in Slovenija ni izjema, kar se kaže v različnih panogah, še posebej delovno intenzivnih, kot je lesnopredelovalna industrija. Kljub slabim rezultatom poslovanja v tej panogi, je za ustanovitev podjetja lesnopredelovalne narave, kot je žaga, še vedno veliko potenciala. S pomočjo investicijskega načrta smo analizirali trg in rezultate pridobili s finančno analizo. Kazalniki investiranja so ugodni, relativna neto sedanja vrednost projekta je 1,76, interna stopnja donosnosti pa 20,49 %. Glede na rezultate lahko sklepamo, da je lahko za malo podjetje z žago kriza priložnost, saj je dosti ponudbe kadrov s potrebnim znanjem, ponudba lesa je v Sloveniji velika, saj je nenazadnje tretja v Evropi po poraščenosti z gozdom, trg za prodajo pa velik, saj je podjetje vezano predvsem na izvoz in trg predstavlja praktično celo Evropo.
Ključne besede: kriza, žaga, investicijski načrt, finančna analiza, neto sedanja vrednost projekta, interna stopnja donosnosti
Objavljeno: 14.06.2016; Ogledov: 355; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

22.
Ocenjevanje stroškov in ekonomske upravičenosti investicije v obrat za predelavo mleka
Janez Stipanič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Na hribovsko-gorski kmetiji Rjavc smo se pred leti odločili za dopolnilno dejavnost predelave mleka. Odločamo se za investicijo v obrat. Za enostavnejšo odločitev smo razvili tehnološko ekonomski simulacijski model, ki nam izračunava neto sedanjo vrednost (NSV), interno stopnjo donosnosti (ISD), lastno ceno (Lc), letni denarni tok (LDT) in koeficient ekonomičnosti (Ke). Vrednost investicije znaša 74.251,75 €. Na podlagi neto sedanje vrednosti (NSV) smo izračunali, da je investicija upravičena, saj se ob 4-odstotni letni diskontni stopnji povrne v devetih letih. Izvedli smo tudi simulacijo dveh podražitev, in sicer 5-odstotne in 25-odstotne s podražitvijo surovine za 36,36 odstotkov.
Ključne besede: predelava mleka, investicija, simulacijski model, neto sedanja vrednost
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 977; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (753,89 KB)

23.
Sinteza sistemov z maksimiranjem trajnostne neto sedanje vrednosti
David Širovnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava uporabo koncepta trajnostne neto sedanje vrednosti kot novega merila in kriterija za merjenje trajnosti ob upoštevanju ekonomskega, okoljskega in socialnega vidika (Širovnik in drugi, 2016). Namreč, pri sintezi trajnostnih sistemov, kjer je veliko število alternativ, so potrebni takšni kriteriji, ki omogočajo dobiti najboljšo rešitev z enokriterijskim optimiranjem. V prvem delu z ustreznim sestavljanjem različnih kriterijev predstavljamo pretvorbo večkriterijskega problema v enokriterijski s konceptom trajnostne neto sedanje vrednosti. Z maksimiranjem trajnostne neto sedanje vrednosti je mogoče dosegati optimalno ravnovesje med ekonomskimi, okoljskimi in socialnimi kriteriji. V drugem delu je predstavljena uporaba koncepta trajnostne neto sedanje vrednosti iz mikro in makroekonomskih vidikov na primerih dobavnih omrežij: i) oskrbovalno omrežje bioplina iz živalskih odpadkov na nivoju podjetja in ii) regionalno dobavno omrežje za proizvodnjo biogoriv na nivoju večje regije (na primeru Srednje Evrope). Rezultati kažejo, da so dobavna omrežja za proizvodnjo bioplina in biogoriv na regionalnem nivoju trajnostne tako z mikroekonomskega kot tudi iz makroekonomskega vidika.
Ključne besede: sinteza procesov, trajnostni vidik, trajnostna neto sedanja vrednost, večkriterijsko optimiranje, dobavno omrežje, dobavno omrežje proizvodnje bioplina, regionalno dobavno omrežje proizvodnje biogoriv
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 635; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (10,71 MB)

24.
Študije možnosti tehnologij za zajemanje CO2
Timi Kokol, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje študije možnosti tehnologij za zajemanje CO2, njegovo skladiščenje in možno uporabo oz. predelavo z upoštevanjem ekonomskih, obratovalnih in okoljskih vidikov. Z uporabo ekonomskih kriterijev, ki upoštevajo časovno vrednost denarja, smo dobili realnejše ocene za sprejemanje odločitev o upravičenosti tehnologij za zajemanje, skladiščenje ter uporabo CO2 pri različnih višinah davka na CO2. V literaturi smo zasledili, da je smiselno preučiti modelne primere proizvodnje alkenov v državah, ki imajo veliko proizvodnjo in porabo premoga, velik uvoz nafte, visoko povpraševanje po alkenih in visoko stopnjo onesnaževanja z emisijami CO2. V diplomskem delu smo obravnavali modelne primere, ki vključujejo primerjavo proizvodnje alkenov iz premoga in nafte, iz premoga s tehnologijo zajemanja in skladiščenja CO2 ter iz premoga ob souporabi zemeljskega ali koksnega plina, ki sta primera uporabe tehnologij zajemanja in uporabe CO2. Rezultati neto sedanje vrednosti, ki vključujejo okoljski kriterij izpusta CO2 na tono proizvedenih alkenov kapacitete od 0,7 Mt/a do 1,5 Mt/a, kažejo na upravičenost vlaganja v procese proizvodnje alkenov iz premoga ter njihovo povečevanje, kljub večjim emisijam CO2, saj vpliv stroškov uvoza vhodnih surovin pri procesih proizvodnje alkenov iz nafte presega vpliv davka na CO2. Ugotovili smo, da je za zmanjšanje izpusta emisij CO2 iz procesov proizvodnje alkenov iz premoga smiselna vpeljava tehnologij zajemanja in skladiščenja CO2, katere rezultati, zaradi primerljivosti s procesi proizvodnje alkenov brez emisij CO2, kažejo na okoljsko upravičenost investicij. Tudi vpeljava tehnologij zajemanja in uporabe CO2, v primeru procesov proizvodnje alkenov iz premoga ob souporabi koksnega plina, kaže na okoljsko in ekonomsko upravičenost investicij pri vseh obravnavanih višinah davka na CO2 zaradi visoke stopnje zajemanja in ponovne uporabe CO2 pri tvorbi produktov ob souporabi koksnega plina, ki ga industrija obravnava kot odpad.
Ključne besede: neto sedanja vrednost, davek na CO2, ogljikov dioksid (CO2), alkeni, zajemanje in shranjevanje CO2 (CCS), zajemanje in uporaba CO2 (CCU)
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 701; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

25.
Izračun neto sedanje vrednosti in interne stopnje donosnosti pri investiciji pridelave paradižnika v rastlinjaku
Dejan Šumak, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V tem magistrskem delu smo proučili ekonomski in finančni vidik upravičenosti investicije. To delo je razdeljeno na tri dele, in sicer na pregled objav, na material in metode ter na rezultate z razpravo. Cilj le-tega je bil izračunati ključne parametre finančne analize in ugotoviti najdonosnejšo investicijo. Pri pregledu objav smo predstavili izsledke iz različne domače in tuje literature, virov ter člankov, in sicer glede investicijskega odločanja, vrednotenja-ocenjevanja investicijskih objektov, NSV, ISD ter primerjave NSV in ISD. Ugotovili smo, da sta metodi NSV ter ISD najbolj uveljavljeni tradicionalni metodi za ocenjevanje upravičenosti investicije. Na njuni podlagi smo opravili izračune glede ugotavljanja smotrnosti naše investicije v rastlinjak. V poglavju, v katerem smo opredelili material in metode dela, smo opisali investicijo, ocenili materiale, stroške in prihodke ter izračunali denarni tok. Izvedli smo dve oceni investicije, in sicer za 2 in 4,5 hektarja rastlinjaka, pri katerih smo uporabili različne scenarije, in sicer scenarij A, pri katerem sta cena (EUR) in pridelava (kg) konstanti, scenarij B, pri katerem je pridelava (kg) konstanta in cena (EUR) spremenljivka, ter scenarij C, pri katerem je cena (EUR) konstanta in pridelava (kg) spremenljivka. Za izračun upravičenosti investicije smo zajeli obdobje trinajstih let. Ugotovili smo, da bodo stroški materialov in ostali stroški pri obeh površinah pri scenariju A v drugem letu najvišji, nato pa bodo vsako leto padali. Pri scenariju B so prav tako stroški najvišji v drugem letu, nato pa bodo vsako leto nižji. Pri scenariju C so stroški prav tako najvišji v drugem letu, nato pa bodo padali. Stroški materiala in ostali stroški so v drugem letu najvišji zaradi vložka v investicijo. Pri izračunu predvidenih stroškov (scenarij A) smo pri obeh površinah ugotovili, da so prihodki vsako leto konstantni. Pri scenariju B in C smo ocenili, da prihodkov v prvem letu ne bomo imeli, nato pa bodo vsako leto naraščali. Denarni tok smo izračunali na podlagi predvidenih skupnih prihodkov in predvidenih skupnih stroškov, pri čemer v skupnih stroških nismo upoštevali amortizacije. Ugotovili smo, da je pri obeh površinah (scenarij A) denarni tok pozitiven, kar pomeni, da je investicija upravičena. Če primerjamo denarni tok po scenariju B, ugotovimo, da je investicija za 4,5 hektarja smotrnejša od investicije za 2 hektarja rastlinjaka, ker je denarni tok pozitiven že v petem letu, medtem ko je za manjšo površino šele v šestem letu. Po scenariju C je pri obeh površinah denarni tok v prvem letu negativen, kar pomeni, da sta v tem letu obe investiciji neupravičeni. Na podlagi izračuna NSV in ISD smo ugotovili, da je investicija smiselna na večji površini.
Ključne besede: neto sedanja vrednost, interna stopnja donosnosti, investicijsko vrednotenje, tehnološko-ekonomski simulacijski model
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 1736; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (876,06 KB)

26.
Tehnični in ekonomski del vrednotenja investicije v izgradnjo male hidroelektrarne Belca II
Žiga Papić, 2017, diplomsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava tehnični in ekonomski del vrednotenja investicije v izgradnjo male hidroelektrarne. Tako je cilj magistrskega dela ugotoviti, ali ima reka Belca dovolj energetskega potenciala za investicijo v izgradnjo male hidroelektrarne. Na podlagi izmerjenega bruto padca in razpoložljivega pretoka vode je izveden preračun vseh glavnih sestavnih elementov male hidroelektrarne. Namen zaključnega dela je tudi ugotoviti, kako perspektivna je izgradnja male hidroelektrarne iz ekonomskega vidika. Na podlagi investicijskega vložka in obratovalnih stroškov je izvedena analiza upravičenosti investicije pri različnih odkupnih cenah električne energije. Podani so napotki potencialnemu investitorju, pri kateri odkupni ceni električne energije je realizacija projekta smiselna.
Ključne besede: male hidroelektrarne, reka Belca, hidropotencial, ekonomska analiza, neto sedanja vrednost
Objavljeno: 22.03.2017; Ogledov: 890; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

27.
Celovita sinteza trajnostnih (bio)kemijskih in drugih procesnih oskrbovalnih mrež
Žan Zore, 2019, doktorska disertacija

Opis: V zadnjih letih je netrajnostni razvoj človeške družbe povzročil degradacijo okolja in velike ekonomske ter družbene probleme. Za omenjene probleme obstaja več vzrokov, poglavitna med njimi sta pospešena rast svetovnega prebivalstva in s tem vse hitrejša rast potreb prebivalstva. Za obrnitev tega trenda je pomembno, da so trenutne in nadaljnje naložbe čim bolj trajnostne. Trajnostne naložbe morajo biti sprejemljive tako iz ekonomskih, okoljskih kot socialnih vidikov. Za pravilno izbiro med trajnostnimi alternativami moramo imeti ustrezne kriterije, ki nam ponudijo rešitve, katere odražajo optimalen kompromis med gospodarsko in okoljsko učinkovitostjo ter socialno pravičnostjo. V doktorski disertaciji predstavljamo na novo razvit trajnostni kriterij ˝trajnostni dobiček˝, ki enakovredno uravnoteženo vključuje vse tri trajnostne dimenzije. Poleg ekonomskega dobička, v okoljski komponenti enakovredno obravnava neposredne obremenilne in posredne razbremenilne učinke na okolje. Socialna komponenta pa zajema vplive na zaposlene in lokalno prebivalstvo. Vsi parametri so zasnovani na monetarni osnovi, ki omogoča njihovo enostavno združevanje v končni sestavljen kriterij in je razumljiva tudi širši javnosti. Razvit trajnostni kriterij omogoča ocenjevanje naložbe tako z vidika podjetja, širše regije kot nacionalnega vidika. Določitev dolgoročnih projektov je velik izziv, zato smo trajnostni dobiček nadgradili v koncept trajnostne neto sedanje vrednosti. V doktorski disertaciji smo z novo razvitim kriterijem ˝trajnostno neto sedanjo vrednostjo˝ raziskali tudi vpliv časovne komponente na vrednotenje trajnosti. Zasnova sestavljenih kriterijev omogoča reševanje večjih sinteznih problemov, saj se večkriterijsko optimiranje z matematičnim programiranjem pri uporabi sestavljenega kriterija spremeni v enokriterijsko. Za prikaz aplikacije na novo razvitih trajnostnih kriterijev smo razvili manjši demonstracijski model energetske oskrbovalne mreže in dodelali koncept (bio)kemijske oskrbovalne mreže. Nadgradnja (bio)kemijskih oskrbovalnih mrež v širok sistem oskrbovalnih mrež predstavlja odziv na izziv izvedbe celovite večnamenske sinteze, ki temelji na trajnostnih načelih z uporabo obnovljivih virov od molekularne ravni do ravni procesnih obratov in njihovih povezav na regionalni ali celo globalni ravni. Poleg (bio)kemijske smo vključili tudi kmetijsko in energetsko oskrbovalno mrežo. Sinteza sistema oskrbovalnih mrež s svojo širino in kompleksnostjo ponuja praktično neomejeno število možnih rešitev. Ker je sinteza sistema oskrbovalnih mrež na splošno zapletena in obsežna za modeliranje, smo uporabili učinkovite dekompozicijske tehnike in tehnike za zmanjševanje velikosti modela. V okviru doktorske disertacije smo razvili metodologijo za načrtovanje novih, okolju prijaznih procesov in produktov. V povezavi z globalnim ocenjevanjem življenjskega kroga smo razvili učinkovita orodja za načrtovanje in ocenjevanje novih spojin in sintezo inovativnih procesov v procesnih industrijah. Glavna vizija koncepta je z uporabo matematičnega programiranja hkratne sinteze sistema mrež temeljito preoblikovati procese in druge sisteme, da bi dosegli trajnejšo proizvodnjo in porabo, kar ima znaten potencial za inovacije in nova odkritja.
Ključne besede: Trajnostni dobiček, trajnostna neto sedanja vrednost, trajnostni kriterij, sinteza oskrbovalnih mrež, širok sistem oskrbovalnih mrež, večnamenska optimizacija, kemijska oskrbovalna mreža, trajnostna oskrbovalna mreža
Objavljeno: 24.04.2019; Ogledov: 189; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici