| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
ANALIZA NAJGOSPODARNEJŠE UPORABE ZEMLJIŠČA ZA OCENO UPRAVIČENOSTI NAKUPA ZEMLJIŠČA
Mateja Goljat, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opredeljen pojem analize najgospodarnejše uporabe zemljišča in predstavljena metodologija izračuna po načelu najgospodarnejše uporabe za ugotavljanje najvišje vrednosti zemljišča. Opisane so pravne podlage za graditev objektov in metode evalvacije, v sklopu katerih so podrobneje predstavljene dinamične metode, kot osnova za presojanje upravičenosti investicij. Nepremičnine predstavljajo obliko investicije od katere pričakujemo koristi. Vsa podana teoretična izhodišča so predstavljena na praktičnem primeru stavbnega zemljišča v Mariboru.
Ključne besede: analiza najgospodarnejše uporabe, investicija, nepremičnine, gradnja objektov za trg, metode evalvacije, statične metode evalvacije, dinamične metode evalvacije, neto sedanja vrednost, interna stopnja donosa, analiza donosnosti, analiza občutljivosti
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 4263; Prenosov: 727
.pdf Celotno besedilo (5,18 MB)

2.
Razvoj modela za ocenjevanje investicij v novogradnjo hleva za krave molznice
Simon Čretnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj naloge je razvoj modela v tabelaričnem generatorju Microsoft Excel, ki bo omogočal izračunavanje ekonomske upravičenosti v gradnjo ali adaptacijo hleva za krave molznice po različnih scenarijih. Model izračunava ISD (interno stopnjo donosnosti) in NSV (neto sedanja vrednost) . Model smo preizkusili na vzorčni kmetiji. Predvideli smo štiri različne scenarije, od zelo optimističnega do zelo pesimističnega. Po prvih dveh scenarijih bi bila investicija upravičena, po drugih dveh pa ne, kar pomeni da smo lahko določili pogoje oziroma parametre v katerih bi bila investicija še upravičena.
Ključne besede: investicije, hlev, molznice, (NSV) neto sedanja vrednost, (ISD) interna stopnja donosnosti
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 3648; Prenosov: 379
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

3.
Razvoj modela za ocenjevanje investicije v predelavo mesa in turistične kapacitete na prašičerejski kmetiji
Manuela Ozmec, 2012, diplomsko delo

Opis: Za podporo odločitvi kmetije za investicijo v predelavo mesa in turistične kapacitete na prašičerejski kmetiji smo razvili model, ki nam služi kot podpora pri odločitvi za investicijo. Model zajema na strani odhodkov višino investicije in na strani prihodkov prodajo treh mesnih izdelkov ter prihodek s strani nastanitvenih objektov. Za izračun lastne cene mesnih izdelkov je bil v okviru modela razvit podmodel, ki nam to omogoča. Lastna cena za domačo suho salamo je 1,33 € / kos, za zaseko 1,34 € / kos in za meso iz tunke 2,42 € / kos. Neto sedanja vrednost ob predpostavljenih prodajnih cenah ter 6 % letni obrestni meri znaša 35.422,53 €, pri 8 % 20.367,17 €, pri 10 % 7.268,78 € ter pri 12 % -4.181,17 €. Izračunana maksimalna letna obrestna mera (interna stopnja donosnosti – ISD) znaša 11,24 %. Z 20 % in 10 % podražitvijo in 20 % ter 10 % pocenitvijo prodajnih cen vseh izdelkov in storitev smo predstavili gibanje neto sedanje vrednosti ob različnih cenah.
Ključne besede: Investicija, predelava mesa, turistične kapacitete, neto sedanja vrednost
Objavljeno: 23.10.2012; Ogledov: 1331; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1021,91 KB)

4.
INOVIRANJE NA PODROČJU GRADNJE PODZEMNIH HIŠ OBRAVNAVANO Z VIDIKA CENOVNE UPRAVIČENOSTI
David Zapušek, 2012, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi sem se posvetil predstavitvi razvoja miselnega procesa od ideje do inovacije, podrobno opisal pojme invencija, difuzija, inovacija in na praktičnem primeru prikazal, kako inovacije vplivajo na sodobno energetsko, okoljsko, trajnostno ter človeku prijazno učinkovito gradnjo podzemnih hiš. Zaradi pomanjkanja prostora, povečanja števila prebivalstva, draženja surovin in zmanjševanja realnih plač srednjega delavskega razreda se povečuje želja po cenejšem, a enako kakovostnem bivanju. Ker okolju prijazni objekti načeloma predstavljajo dražjo začetno investicijo, se ljudje še vedno množično odločajo za preizkušeno klasično gradnjo. V svoji nalogi sem z ekonomskega vidika podal realno oceno, da je podzemna hiša prijazna do okolja, ljudi, nudi kakovosten bivalni prostor in je za cca 23% cenejša v fazi gradnje. V fazi obratovanja je primerljiva s pasivnimi hišami in občutno (za cca 80%) varčnejša od klasičnih varčnih hiš. Pri vzdrževanju podzemne hiše privarčujemo v primerjavi s klasično varčno hišo cca 45% v 50-letnem časovnem obdobju, saj je treba pri klasični hiši zamenjati veliko več stvari kot pri podzemni(ne upoštevaje časovno vrednost denarja).S spodbujanjem tovrstnih gradenj bi naša družba pridobila na naslednjih področjih: manjša zazidava kmetijskih površin,pomanjkanje prostora, uporaba trajnih materialov,nepotrebnost običajnih temeljev, manjša poraba materiala, manj delovne sile pri izgradnji objekta, trajnostno lep naravni izgled hiše, manjše plačilo davkov zaradi varčnosti in ekološkega učinka objekta, toplo pozimi, hladno poleti, možnost lepega pogleda, možnost postavitve visoke grede na strehi (pridelava vrtnin, toplotni izolator), grajena iz ekoloških materialov (neoporečni do okolja), povečuje dvoriščni prostor, zavetje pred močnimi padavinami, vetrovi in naravnimi katastrofami (burja, potres), zaščita pred radioaktivnim sevanjem, varno pred vlomilci, skrito (nudi zasebnost), ponekod bližje izviru vode (možnost samooskrbe), delno varno pred ognjem, zaščita cevi pred zmrzaljo, vrhunska tla za sajenje rastlin, relativno lahka izvedba, vodoodporno bivališče, zvočno izolirano, manj vzdrževanja, za 80%nižji stroški ogrevanja, nepotrebnost klimatske naprave. Zaradi vseh naštetih razlogov bi lahko podzemna hiša postala resnejša alternativa pri odločanju ljudi za novo gradnjo.
Ključne besede: Inovacija, invencija, inovacijski proces, tipi inovacij, trajnostne gradnje, trajnostno javno naročanje, dolgoročna in kratkoročna vizija, neto sedanja vrednost, doba povračila, stroški življenjskega kroga, cenovna primerjava enodružinske klasične in podzemne hiše.
Objavljeno: 12.12.2012; Ogledov: 2203; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

5.
Analiza investicije v obrat za predelavo perutnine
Jasmina Pušnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen naloge je bil proučiti ekonomsko upravičenost gradnje klavnice za predelavo perutnine na vzorčni kmetiji. Za pomoč smo v Excelu razvili tehnološko-simulacijski model za ocenjevanje investicije. Model izračunava neto sedanjo vrednost (NSV) in interno stopnjo donosnosti (ISD). Predvideli smo pet različnih scenarijev glede na prodajno ceno očiščenih in pakiranih piščancev (1,89 €, 3,00 €, 3,50 €, 4,19 €, 4,50 €). Hipotezo lahko delno potrdimo. V prvem scenariju, pri najnižji ceni perutnine 1,89 € na kilogram, investicija v predelavo perutnine ni upravičena. V ostalih štirih scenarijih pa je investicija upravičena.
Ključne besede: investicija, dopolnilna dejavnost, tehnološko-simulacijski model, neto sedanja vrednost, interna stopnja donosnosti
Objavljeno: 23.10.2012; Ogledov: 1295; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (167,17 KB)

6.
ANALIZA INVESTICIJE V OBNOVO VINSKE KLETI – ŠTUDIJA PRIMERA
Franc Frenki Kolmanič, 2013, diplomsko delo

Opis: Na vinogradniški in vinarski kmetiji Kolmanič smo se odločili obnoviti kletno opremo. Za vso to opremo bomo porabili določena sredstva. Za lažjo odločitev o smotrnosti investicije smo razvili model analize investicije v obnovo kleti. Ocenjeni so bili naslednji parametri: višina investicije, neto sedanja vrednost (NSV), interna stopnja donosa (ISD) in letni denarni tok (LDT). Višina investicije znaša 58.660 €. V investiciji je zajeto: drozgalnik 2.000 kg/h, pnevmatska stiskalnica z vgrajenim kompresorjem PSB2 (volumen 1.400 l), ploščni filter 40x40 (15 ploščni), polavtomatska polnilnica za vino (800 l/h), pretočna črpalka (3.000-5000 l/h), vinifikatorji z pnevmatskim cilindrom ( 4x 5.000 l in 3x 2.000 l), žveplar, etikirni stroj, zapiralec kromski, zapiralec plute. Neto sedanja vrednost pri 7 % diskontni obrestni meri znaša 36.185,33 €. Interna stopnja donosa znaša 14,19 %. Letni denarni tok znaša 8.953 €. Analiza je izvedena za 20 let. Ugotovili smo, da bi se nam investicija povrnila v 10 letih.
Ključne besede: investicija, vinska klet, pridelava, neto sedanja vrednost, vinogradništvo in vinarstvo
Objavljeno: 01.07.2013; Ogledov: 1743; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (741,25 KB)

7.
VPLIV GRADBENIH DEJAVNIKOV NA EKONOMIKO FOTONAPETOSTNIH SISTEMOV
Nuša Vrečič, 2013, diplomsko delo

Opis: Relavantne raziskave kažejo, da fotovoltaika postaja konkurenčna preostalim konvencionalnim virom, da bo v prihodnosti bistveno vplivala na proizvodnjo energije v Evropi ter pomembno vpliva na zamnjšanje emisij toplogrednih plinov. V teoretičnem delu so zajete tehnične zasnove in delovanje fotovoltaičnih elektrarn. Pri tehničnih zasnovah so opisani materiali in njihove lastnosti, obremenitve ter načrtovanje in montaža fotonapetostnih sistemov. V nadaljevanju spoznamo osnove fotovoltaike od sončnega sevanja do zgradbe in tipov sončnih celic. Teoretični del diplomskega dela še sestavlja ekonomiko projektnih odločitev za investicije v potencialne projekte fotonapetosnih sistemov, kje so opisane različne metode izračunov za projektne odločitve. Po teoretičnem delu sledi empirični del. V tem delu je opisan projekt Vulkanland ter izbira komponent fotonapetostnega sistema. Za obdobje 25 let so podani podatki proizvedene energije po letih ter prejemki in izdatki, ki predstavljajo denarni tok investicije. V zadnjem koraku izberemo metodo neto sedanje vrednosti za izračun ekonomske upravičenosti. Ugotovili smo, da je fotovoltaika primerna tako z okoljevarstvenega vidika kot z vidika ekonomske upravičenosti.
Ključne besede: gradbena ekonomika, gradbeni dejavniki, fotonapetostni sistemi, neto sedanja vrednost
Objavljeno: 28.08.2013; Ogledov: 1133; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (29,54 MB)

8.
ANALIZA INVESTICIJE V SONČNO ELEKTRARNO GLEDE NA IZVEDBO Z RAZLIČNIMI SONČNIMI MODULI
Mihael Prosenjak, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja izračun investiciji v postavitev sončne elektrarne, ki jo bomo implementirali z različnimi vrstami sončnih modulov. Omejili se bomo na mikro sončne elektrarne, kar pomeni, da inštalirana moč sončne elektrarne ne presega 50 kWp. Izgradnja sončne elektrarne lahko predstavlja velik finančni strošek, zato bomo v diplomski nalogi ocenili upravičenost investicije v postavitev sončne elektrarne pri implementaciji z različnimi vrstami sončnih modulov. Tako bomo med seboj primerjali sončne elektrarne z monokristalnimi Si, polikristalnimi Si, amorfnimi Si, tankoplastnimi GaAs in CdTe sončnimi moduli. V tehničnem delu so predstavljene osnove delovanja sončnih celic in tehnologije obravnavanih sončnih modulov. V ekonomskem delu so predstavljeni ekonomski kazalci in različne metode izračuna investicije. Narejena je analiza izračuna investicije ekonomske upravičenosti projekta in doba vračanja investicije.
Ključne besede: fotovoltaika, sončna elektrarna, sončni moduli, investicije, neto sedanja vrednost
Objavljeno: 16.07.2014; Ogledov: 1874; Prenosov: 322
.pdf Celotno besedilo (5,11 MB)

9.
OCENA INVESTICIJE MESNO PRIDELOVALNEGA OBRATA V ŽIVINOREJI
Grega Türkl, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Kmetje si prizadevajo, da bi poslovali čim bolj ekonomično, zato se nekateri odločajo za dopolnilne dejavnosti na kmetiji, in s tem svojim pridelkom dajejo dodatno vrednost, kar lahko tudi izboljša finančni položaj kmetije. V našem primeru je dopolnilna dejavnost predelovanje svežega mesa v mesne izdelke. Cilj diplomske naloge je raziskati, ali je smiselno investirati v mesno predelovalni obrat na prašičerejski kmetiji, oceniti investicijo ter obdobje povratka investicije. Investicijo bomo ocenjevali s pomočjo neto sedanje vrednosti ter interne stopnje donosa. Rezultati teh analiz nam bodo povedali, ali je naša investicija v mesno predelovalne obrate upravičena. Pri osnovni ceni izdelkov je NSV vrednost pozitivna pri 6% diskontni stopnji po 12. letu in pozitivna po 14. letu pri 8% diskontni stopnji. Pri 10% in 12% diskontni stopnji so vrednosti NSV negativne tudi po 15. letu. Interna stopnja donosa (ISD), izračunana pri osnovni ceni, je torej maksimalna obrestna mera in znaša 8,98%. Slednje pomeni, da je takrat še upravičeno investirati v projekt.
Ključne besede: Investicija, prašičereja, mesno-predelovalni obrat, predelava mesa, neto sedanja vrednost
Objavljeno: 29.01.2015; Ogledov: 664; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (761,59 KB)

10.
FINANČNA ANALIZA INVESTICIJE V NOVOGRADNJO HLEVA IN KLAVNO PREDELOVALNEGA OBRATA V PRAŠIČEREJI
Sonja Pogorevc, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Za podporo odločitvi investirati v novogradnjo hleva za svinje in klavno predelovalni obrat na analizirani kmetiji smo razvili model, ki bo služil kot podpora pri odločitvi za investicijo. Na strani odhodkov model zajema stroške kot so: krma, surovine, elektrika, voda,…, na strani prihodkov pa prodajo mladic in pitancev, ter končnih proizvodov (salame, prekajena rebra, meso iz tunke, zaseka). Rezultati kažejo, da se investicija v novogradnjo hleva za 30 plemenskih svinj, pri 8 % obrestni meri, povrne glede na parametre po dveh letih obratovanja hleva v 10. letu, NSV znaša 4.435 €. Pri 5,50 % obrestni meri se investicija povrne glede na vhodne parametre modela (prav tako po dveh letih obratovanja hleva) v 9. letu, kjer je ocenjena NSV znaša 8.308 €. Rezultati klavno predelovalnega obrata kažejo, da se investicija pri 8 % obrestni meri po štirih letih obratovanja povrne 17. leto, NSV znaša 3.421 €. Pri 5,50 % obrestni mera pa se investicija glede na vhodne parametre modela po treh letih obratovanja klavno predelovalnega obrata prav tako povrne 17. leto. Ocena NSV znaša 3.357 €.
Ključne besede: prašiči / predelava / investicija / neto sedanja vrednost
Objavljeno: 12.03.2015; Ogledov: 1257; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici